predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zgolj tehnično kopiranje zakonske določbe 367a. člena ZPP (ali prepis te določbe v nekoliko skrajšani obliki) ni dovolj, saj to Vrhovno sodišče pozna že po uradni dolžnosti, pač pa se zahteva utemeljitev pomembnosti pravnega odločanja o postavljenih vprašanjih glede na kršena pravna pravila v dotedanjem postopku s širšega vidika, to je z vidika zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - ponudba drugega ustreznega dela - reintegracija - sodna razveza
Ugotovitev, da ima toženka več deset delovnih mest, ki bi bila ustrezna za tožnika, sama po sebi ne utemeljuje reintegracije, če so ta delovna mesta le sistemizirana in delodajalec nima potrebe po njihovi zapolnitvi, ali pa če so že zasedena. Nasprotno pa trenutna odsotnost potrebe po delavčevem delu oziroma zasedenost delovnih mest prav tako ni okoliščina, ki bi vedno utemeljevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Zato je v vsakem primeru potrebno skrbno tehtaje okoliščin in interesov na strani obeh strank.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo
Iz predloga ne izhaja, v kakšnem pogodbenem ali drugem odnosu odnosu naj bi bilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s toženko - razen tega, da je sicer to sodišče, kot vsa druga sodišča v Republiki Sloveniji, kot delodajalec zavezanec za plačilo premij po pokojninskem načrtu Vlade Republike Slovenije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence. Zgolj tak odnos pa ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
spor o pristojnosti - društvo - gospodarski spor - subjektivni kriterij za gospodarski spor
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožena stranka kot društvo ne izpolnjuje kriterijev iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP. Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim drugim kriterijem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, se za določitev stvarne pristojnosti uporablja splošno pravilo iz prvega odstavka 30. člena ZPP o pristojnosti okrajnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00057443
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - spor o avtorski sorodnih pravicah - priobčevanje komercialnih fonogramov - izključna krajevna pristojnost
Tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta. Z določbo drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (ZS) pa je za primer sporov iz intelektualne lastnine določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Za sojenje v tej zadevi je torej pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 359, 360.
predlog za dopustitev revizije - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje - zadržanje zastaranja - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali so bili v obdobju od razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije dne 12. 3. 2020 do njenega preklica dne 31. 5. 2020 izpolnjeni pogoji za uporabo instituta zadržanja zastaranja na podlagi 359. in 360. člena Obligacijskega zakonika (OZ)?
ZUTD člen 65, 65/1, 65/2, 65/3. ZUP člen 260. ZPP člen 378.
odločba Ustavnega sodišča - odprava odločbe - posredovanje neresničnih podatkov - pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - obnova postopka po uradni dolžnosti
Glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/18-17 bi morala tožena stranka v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 65 člena ZUTD in glede na tretji odstavek 65. člena ZUTD pravnomočno odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila odpraviti v postopku obnove po določbah ZUP in ne bi smela odločati le o prenehanju pravice.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - prijava terjatve v stečajnem postopku - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je vložitev tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, pogoj za priznanje pravic po Zakonu o štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
Ne glede na to, ali bi bila tožnica še naprej zaposlena pri toženki ali pa je (začasno) ostala brez zaposlitve, njena zmanjšana zmožnost pridobivanja dohodka ostaja nespremenjena. Bistven vzrok za tožničine trajno nižje dohodke, ki se kaže v razliki med plačo, ki jo je lahko dosegla pred poškodbo, in plačo, ki jo zaradi zdravstvenih omejitev lahko doseže po poškodbi, je torej kljub izredni odpovedi vendarle škodni dogodek.
ZSPJS člen 22d, 22e. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 3.
delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela
Medtem ko se redna delovna uspešnost nanaša na izvajanje rednih delovnih nalog, se delovna uspešnost za povečan obseg dela nanaša na delo, ki ga javni uslužbenec opravi poleg svojih rednih delovnih nalog.
Tudi iz opredelitve osnovne plače izhaja, da se pričakovani rezultati dela vežejo na opravljanje (rednih) nalog delovnega mesta, to je tistega delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec sklene pogodbo o zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - obvestilo csd o uskladitvi preživnine - upravni akt - izvršilni naslov - sodno varstvo - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z močjo izvršilnega naslova, ki je izdano na podlagi sodbe sodišča o določitvi preživnine, ki v dajatvenem delu zavezancu ne nalaga plačila revaloriziranega zneska od prve uskladitve dalje, upravni akt, zoper katerega je dovoljeno uporabiti pravna sredstva?
V obravnavani zadevi pritožnika s tožbo izpodbijata procesni sklep. Z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa sta predlagala zadržanje izvršitve tega procesnega sklepa. Predlagala sta torej izdajo odložitvene začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Izdaja te pa v obravnavani zadevi, ko se zahteva zadržanje izvršitve procesnega sklepa, že po naravi stvari ni mogoča. Zato v obravnavani zadevi zakonski pogoji za njeno izdajo že iz tega razloga niso podani. Tako vloženo zahtevo za izdajo začasne odredbe pa bi moralo sodišče prve stopnje zavreči, ne pa da jo je vsebinsko obravnavalo.
otroški dodatek - znižano plačilo vrtca - podatki o dohodkih
Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, kadar v času odločanja o pravicah podatki za preteklo leto še niso na voljo. To pa so po tretjem odstavku 15. člena ZUPJS ne le podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pač tudi podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.
V ZUTD je za razliko od drugega odstavka 65. člena le za primere iz tretjega do petega odstavka 65. člena predvidena tudi odprava odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.
ZPIZ-2 člen 4, 4/1. ZUP člen 50, 50/1, 50/4. OZ člen 184. ZPP člen 380, 380/1.
odločba Ustavnega sodišča - dedovanje - pravica do pokojnine - smrt zavarovanca med postopkom - ustavitev postopka - pravni nasledniki
Ker postopek uveljavljanja pravice do starostne pokojnine, ki se je pričel na zahtevo tožničinega moža, do njegove smrti še ni bil dokončno zaključen, se ni mogel nadaljevati z njegovimi pravnimi nasledniki. Uveljavljana pravica do starostne pokojnine glede na prvi odstavek 4. člena ZPIZ-2 (za katerega je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS) namreč ni mogla preiti nanje (in s tem tudi ne na tožnico).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera denarnega povračila
Tožniku je delovno razmerje pri toženki prenehalo zato, ker je kandidiral in bil izvoljen v svet delavcev. S tem je toženka zlorabila institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot povračilni ukrep zoper tožnika. Poleg 6. člena ZDR-1 je za presojo teže teh okoliščin, ki so privedle do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, relevanten tudi 89. člen ZDR-1, ki kot neutemeljeni odpovedni razlog izrecno določa tudi kandidaturo za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije. V teh okoliščinah, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, je podana bistvena podlaga, ki je tožniku v korist pri odmeri denarnega povračila.
denarno nadomestilo - odločba Ustavnega sodišča - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova postopka po uradni dolžnosti
Razlogi ustavnega sodišča glede 7. alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD, ki ga je toženka uporabila pri odločanju o prenehanju pravice do denarnega nadomestila, pomenijo, da ob predhodni pravnomočni odločbi o priznanju pravice do denarnega nadomestila tožniku z dne 9. 2. 2012, toženka za nazaj (torej s 1. 2. 2012), z izpodbijanima odločbama z dne 14. 3. 2014 in 28. 8. 2014 ni smela odločiti le o prenehanju te pravice, temveč bi morala prvotno pravnomočno odločbo tudi odpraviti, in sicer v postopku obnove po ZUP. Ker tega ni storila, je odločitev sodišča druge stopnje v tem delu (sicer iz nekoliko drugačnih razlogov) zakonita.
Tudi v primeru odločanja o pravici do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi ob odsotnosti ustreznih določb ZUTD, toženka lahko izvedla le postopek obnove po določbah ZUP in bi v tem postopku morala odločiti tudi o odpravi prejšnje odločbe o priznanju pravice. Toženka je to v začetni fazi postopka tudi storila, saj je prvotno začela prav postopek obnove iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP (sklep z dne 12. 7. 2013), vendar je v nadaljevanju odpravila to odločbo (odločba drugostopenjskega organa z dne 17. 2. 2014) z razlogi, naj prvostopenjski organ uporabi določbo materialnega predpisa – 7. alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD. V nadaljevanju sta izpodbijani odločbi z dne 14. 3. 2014 in 10. 9. 2014 temeljili prav na tej podlagi oziroma na posledici prenehanja pravice do denarnega nadomestila, čeprav je toženka prvotno odločbo pravilno odpravila, vendar v nepravilnem postopku, saj se je sama sklicevala na odpravo „brez izdaje posebnega sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti.“ To pomeni, da pri izdaji izpodbijanih odločb ni postopala po postopku obnove, kar pa ni bilo pravilno.
začasni ekstradicijski pripor - odločba, ki je enakovredna odločbi o priporu
Sporočilo Interpola oziroma mednarodna tiralica lahko v skladu s slovensko ustavnopravno ureditvijo štejeta za akt, ki je enakovreden odločbi o priporu, samo v primeru, da je v listini med ostalim določno identificirana odločba organa države prosilke, na podlagi katere je treba tujcu odvzeti prostosti, in organ države prosilke, ki je odredil odvzem prostosti, pri čemer mora organ na prvi pogled izpolnjevati tiste lastnosti, ki jih pripisujemo sodiščem. To pomeni tudi, da ne sme delovati v okviru državnega tožilstva države prosilke.