določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00058295
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - osebni stiki - telefonski stiki z otrokom - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - zavračanje stikov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - največja korist otroka - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, v kolikšnem obsegu se v izvršilnem postopku obravnava vprašanje koristi otrok in kakšno je razmerje med vezanostjo na izvršilni naslov po eni in koristjo otrok v času po nastanku izvršilnega naslova po drugi strani.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo tožbeni zahtevek glede povračila stroškov za najetje kredita za nakup nepremičnine za znesek 42.287,69 EUR.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Predlagatelj ni navedel spornega pravnega vprašanja in okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Tudi morebitnega odstopa od sodne prakse predlagatelj ni zatrjeval (v predlogu ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča niti na judikate višjih sodišč, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse). Predlog po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.
ZPP člen 24, 25, 25/2. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-57. ZS člen 114, 114/3, 114/4.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - katastrska občina - ugoditev predlogu
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada RS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO.
Stalno prebivališče dolžnika, glede katerega upnika predlaga izvršbo na denarno terjatev se nahaja na naslovu, ki je na območju katastrske občine Kozje. Ta v skladu s 57. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje občine Šmarje pri Jelšah in s tem v pristojnost Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča. To okoliščino tožnik pavšalno zatrjuje, a z ničemer ne izkaže. Izraža predvsem nezadovoljstvo nad delom sodišč z območja Višjega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog stranke - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska pristojnega sodišča kot dedinja - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je A. A. oseba, ki je lahko poklicana k dedovanju na podlagi zakona, zaposlena na Okrajnem sodišču na Ptuju, kjer opravlja delo strojepiske v zapuščinskih postopkih, in se tako vsakodnevno srečuje z vsemi (zapuščinskimi) sodniki tega sodišča, ter še dejstvo, da je predlagatelj delegacije domnevni dedič, torej stranka (in ne sodišče), ki je že izrazil dvom v nepristranskost sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00058305
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Predlagateljica ne postavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj niti ne navaja okoliščin, ki bi kazale na njihov pomen, ki bi presegal njen interes v konkretni zadevi.
Ne gre za to, da bi moral biti predlog podan v vprašalni obliki. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. A predlagateljica tudi tega ne stori, saj iz njenega predloga izhaja, da naj vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnega vprašanja spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, vendar pa v nadaljevanju pravnega problema v tej smeri ne izkristalizira v smislu zgoraj povedanega. Ne poda argumentacijske zaslombe, ki bi se soočala z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - okoliščine konkretnega primera - večje sodišče - zavrnitev predloga
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi. Nadalje je soproga desetega toženca kot del sodnega osebja javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Prav tako ni videti, da bi bila uslužbenka z zadevo doslej že v stiku, niti ni edina zaposlena v Službi za mediacijo pristojnega sodišča. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa.
ZIZ člen 10, 10/1, 226, 226/4, 226/5. ZPP člen 367, 367/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijani sklep se v celoti nanaša na fazo oprave izvršbe (z denarnimi kaznimi po četrtem in petem odstavku 226. člena ZIZ kot izvršilnim sredstvom za prisilitev dolžnika k spoštovanju njegove opustitvene obveznosti) in ni sklep o predlogu za izvršbo iz prvega odstavka 10. člena ZIZ. Gre torej za drug (drugačen) sklep, izdan v izvršilnem postopku, zoper katerega revizija ni dovoljena. To pa pomeni, da ne more biti niti dopuščena (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za njeno dopustitev zavrglo (377. člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prodaja stvari, ki ni v pravnem prometu - skupni del večstanovanjske stavbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožniki so od sodišča zahtevali, naj ugotovi, da je nična pogodba, ki sta jo toženca sklenila o prodaji dveh nepremičnin v kletnih prostorih pod ploščadjo v ... Trdili so, da sta sporni nepremičnini skupna dela objektov v sklopu ..., katerih etažni lastniki so. Tako so od sodišča zahtevali, naj izbriše na tej pogodbi temelječo vknjižbo v zemljiški knjigi in drugemu tožencu naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi sklenjenih prodajnih pogodb za stanovanja, tožencema pa naloži izpraznitev nepremičnin. Zahtevali so tudi, naj sodišče ugotovi, da so neveljavne vknjižene zemljiškoknjižne hipoteke na spornih nepremičninah in naj jih izbriše iz zemljiške knjige.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prve toženke in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti in izbris hipotek na spornih nepremičninah iz zemljiške knjige. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00059455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - avtorska in podjemna pogodba - avtorsko delo - neupravičena obogatitev - soglasje sveta zavoda - zavrnitev predloga
Tožnik je zahteval plačilo 16.525,02 EUR, ki se nanaša na dela, ki jih je opravil po osnutkih avtorskih in podjemnih pogodb v obdobju od septembra 2015 do januarja 2017. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00057179
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 3, 3/1, 17, 20, 20/1, 21, 21/1. ZMZ-1 člen 32, 46.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi članici - pristojnost - osebni razgovor - diskrecijska pravica
Država članica se lahko odloči, da obravnava prošnjo za mednarodno zaščito, ta možnost pa je v njeni izključni pristojnosti. Po presoji Vrhovnega sodišča so neutemeljene pritožbene navedbe, da je na odločitev toženke, da je na podlagi diskrecijske pravice iz 17. člena Uredbe Dublin III sprejela odgovornost za obravnavo pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito, mogoče sklepati na podlagi vsebine osebnega razgovora, ki je bil opravljen 14. 3. 2022. Vrhovno sodišče je že v sklepu X Ips 283/2017 z dne 21. 3. 2018 pojasnilo, da zgolj z opravo osebnega razgovora na podlagi 46. člena ZMZ-1 na državo članico ne preide odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.
Poleg tega lahko država članica svojo diskrecijsko pravico iz 17. člena Uredbe Dublin III uveljavi šele na podlagi spoznanja, da sama ni tista, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, pa se jo kljub temu odloči obravnavati.
prodaja nepremičnine - parcelacija - izdelava elaborata parcelacije - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen - dogovor o pogodbeni kazni - razlaga pogodbenega določila - izpolnitev z zamudo ali z napakami - postopek parcelacije - postopek pred geodetsko upravo - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Smisel zapisa pogodbenih zavez je v jasnosti, določnosti in s tem predvidljivosti ter v zaupanju v zapisano besedo. Jezik kot semantični medij mora biti v stanju nositi namen - če tega ne zmore, potem velja samo tisto, kar je zapisano. Semantičnih meja ni dovoljeno prekoračevati. Pripisovanje pogodbenemu besedilu pomen, ki ga le-ta nima, pomeni spodkopavanje avtonomije pogodbenih strank in kršitev ustavne vloge sodišča kot razlagalca obstoječega (in ne avtorja novo ustvarjenega) besedila. Kar je zapisano, je med strankama dogovorjeno. In samo to med njima tudi velja. Obveznosti ene ali druge stranke se zato ne morejo raztezati onkraj zapisanega in podpisanega.
Šteje se, da če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, je pogodbena kazen dogovorjena le za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za kaj več kot le za (golo) zamudo (zamudo v ožjem pomenu), mora biti v pogodbi posebej določeno. Če ni, velja, da je pogodbena kazen dogovorjena le za zamudo v ožjem pomenu. Smisel določbe drugega odstavka 247. člena OZ je torej v tem, da razlagalcu onemogoča zapolnjevanje domnevnih "praznin" v pogodbenih določbah o pogodbeni kazni z vsebinami, ki jih ni mogoče izluščiti iz izražene pogodbene volje strank.