• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 17
  • >
  • >>
  • 121.
    VSL Sklep I Cp 1032/2025
    16.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00088642
    DZ člen 239, 240, 241, 243, 254.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - primernost skrbnika - pravica do izjave - naloge skrbnika
    Pritožbeno sodišče zavrača navedbe nasprotne udeleženke, da ji ni bila dana možnost izraziti mnenje o postavljeni skrbnici, kakor tudi njene navedbe, da se ni strinjala z njenim imenovanjem. Predlagatelj je 22. 8. 2024 nasprotno udeleženko obiskal na domu ter jo seznanil, da bo začel postopek njene postavitve pod skrbništvo in da bo za skrbnico predlagal B. B. Nasprotna udeleženka se je s predlagano skrbnico strinjala in to potrdila s podpisom zapisnika.

    Pritožba ne vzbudi pomisleka, da ima postavljena skrbnica osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje skrbniških obveznosti.

    Naloge skrbnice so opredeljene tako, da nasprotni udeleženki nudijo pomoč in podporo, ne da bi jo hkrati omejevale v samostojnem nastopanju v pravnem prometu.
  • 122.
    VSM Sklep III Cp 692/2025
    16.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00088974
    DZ člen 189, 190, 197, 197/1.
    višina preživnine za otroka - odmera preživnine - zahtevek na zvišanje preživnine - zmožnost plačevanja preživnine - nadstandardne potrebe - bistvena sprememba - premoženjsko stanje staršev - sprememba višine preživnine
    Ugotovljeno dejansko stanje je zato potrebno presojati z upoštevanjem, da se dohodek očeta od zadnje odločitve o višini preživnine ni zvišal, nasprotno, da se je zvišal dohodek matere, ter da se s strani matere zatrjevano bistveno povečanje mesečnih potreb otrok od leta 2021, nanaša predvsem na nadstandardne prostočasne aktivnosti. Celovita presoja vseh okoliščin, relevantnih za odločitev ali so podani pogoji za vnovično odločanje o zvišanju preživninske obveznosti očeta (določba 197. člena DZ), zato utemeljuje zavrnitev materinega predloga.
  • 123.
    VSL Sodba II Cp 1954/2024
    16.10.2025
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00088963
    URS člen 23. ZPP člen 131, 131/1.
    denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - krivdna odškodninska odgovornost - žaljiva izjava - vprašanje žaljivosti izjave - objektivno žaljivo ravnanje - izjava v drugem pravdnem postopku - izjava, dana v kazenskem postopku - pravica do sodnega varstva - svoboda izražanja
    Svoboda izražanja je bistvenega pomena za učinkovito uveljavljanje pravice do poštenega sojenja. V sodnih postopkih morajo stranke imeti možnost, da predstavijo svoje videnje spora na svoj način, kakor so ga same doživele, četudi pri tem uporabijo opise, stališča in argumente, ki so za drugo stran nesprejemljivi in kot taki (subjektivno) žaljivi.

    Dejstvo, da kazenski in pravdni postopek nista imela neugodnega izida za (tukajšnjega) tožnika, samo po sebi še ne pomeni, da so bile navedbe toženca v teh postopkih neresnične in žaljive. Enačenje zavržene kazenske ovadbe s krivo ovadbo in umaknjene tožbe z izmišljeno (šikanozno) tožbo je neustrezno. Vsaka zavržena kazenska ovadba namreč še ne pomeni krive ovadbe niti vsak umik tožbe še ne kaže na to, da tožba ni imela nobene dejanske in pravne podlage (nasprotna razlaga bi pomenila izvotlitev ustavne pravice do sodnega varstva). Protipravnost ravnanja je podana le tedaj, ko je prišlo do (namerne) zlorabe pravice do sodnega varstva.
  • 124.
    VSK Sklep I Kp 63693/2025
    16.10.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089106
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2. KZ-1 člen 186, 186/1.
    pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
    Sodišče prve stopnje je za količino zaseženih tablet ocenilo, da bistveno presega količino, ki bi jo obdolženec lahko imel za lastno rabo, ne glede na to, da gre za odvisnika, posebej upoštevaje, da dnevno prejema tudi substitucijsko terapijo.

    Pravilno je zaključilo, da naj obdolženca predhodne obsodbe za istovrstno kaznivo dejanje in izrečene zaporne kazni ne bi odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj, iz česar je utemeljeno sklepalo tudi o obdolženčevi vztrajnosti pri njihovem izvrševanju.

    Glede na prejšnje življenje obdolženca je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da z milejšimi ukrepi ponovitvene nevarnosti ne bi bilo mogoče odpraviti, pravilen, saj so milejši ukrepi primerni za storilce, za katere je mogoče pričakovati, da bodo pravila izvrševanja milejšega ukrepa spoštovali, kar pa za obdolžence, pri katerih sodišče ugotovi vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj, kot je to v obravnavanem primeru, ni mogoče ugotoviti.
  • 125.
    VSC Sklep II Ip 236/2025
    16.10.2025
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00090018
    ZIZ člen 65, 65/2.
    ugovor tretjega - odgovor upnika - pravda za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna

    Ni sporno, da sta tretja vložila ugovor in da mu je upnik nasprotoval. V teh okoliščinah je pravilna odločitev, da se ugovor zavrne.

  • 126.
    VSL Sodba I Cpg 404/2025
    16.10.2025
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00088853
    SPZ člen 27, 27/1, 93. ZVKSES člen 15, 15/4, 70, 70/1, 70/1-5. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2. OZ člen 111.
    stečajni postopek - ugovor prodane in izročene stvari - lastniška posest - varstvo kupcev stanovanj - zadržanje dela kupnine - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - argument teleološke redukcije - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravila vračanja
    "Če je prodajalec kupcu pred začetkom stečaja izročil posest nepremičnine, vendar mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila, je le delno izpolnil svojo obveznost. […] [P]oložaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka že izročil posest nepremičnine, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali le del kupnine. Zato lahko pri tem položaju kupec tudi po začetku stečajnega postopka uveljavlja zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj za terjatve, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, začetek stečajnega postopka ne povzroči nobenih pravnih posledic (prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP)." Med zapisom in pravo pravno vsebino določbe neredko ni preprostega enačaja, včasih pa je rezultat jezikovne razlage treba celo predreti (z argumentom teleološke redukcije). V tem primeru je takšno predrtje utemeljeno. Nesmiselno bi bilo z vidika varovalnega režima ZVKSES, da bi bil potrošnik bolje varovan, če ne bi plačal vse kupnine, kot če jo plača v celoti.
  • 127.
    VSL Sklep II Cp 2087/2024
    16.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00089147
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    obrazloženost sodne odločbe - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega sojenja - razveljavitev sodbe - pravno pomembna dejstva - sporen obstoj dolga - poslovno sodelovanje - posojilo - dokazno breme
    Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Pomeni obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta ter se do njih, če so za odločitev bistvene, v obrazložitvi odločbe opredeli. Pri tem ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen (ekspliciten). Da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo, je lahko razvidno tudi posredno (implicitno), iz drugih razlogov obrazložitve.

    Ni izključeno, da je tožnikov izhodiščni vložek, kljub ugotovljenemu poslovnemu sodelovanju, predstavljal posojilo in ne tveganega ter v primeru neizpolnitve obveznosti nezavarovanega kapitala.

    Dokazno breme, da je bilo posojilo dano oziroma, da je tožnik posodil zatrjevani znesek tožencu, je bilo na tožniku. V kolikor sodišče ugotovi, da je tožnik svoje trditve dokazal, je na toženca prevaljeno dokazno breme o vračilu posojila (ki ga toženec ni zatrjeval, glede na to, da je trdil, da posojila sploh ni bilo).
  • 128.
    VSM Sklep III Cp 573/2025
    16.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00089314
    DZ člen 171.
    omejitev starševske skrbi - postavitev otroka pod skrbništvo - alkoholizem

    Podani so razlogi, zakaj bi brez omejitve starševske skrbi bil mladoletni A. A. ogrožen, in sicer, ker se nasprotni udeleženec zdravi zaradi alkoholizma, to zdravljenje pa je šele v začetni fazi, kot izhaja zlasti iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje povzelo izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke. Iz navedenega izvedenskega mnenja izhaja, da so pri nasprotnem udeležencu prisotni znaki sindroma odvisnosti od alkohola, da izvidi kažejo na dalj časa trajajoče čezmerno uživanje alkohola ali prepovedanih substanc, odvisnost od alkohola je zmerno izražena, kar pa v kombinaciji z narcistično osebnostno strukturo z impulzivnimi potezami bistveno zmanjšuje čustvene in voljne zmožnosti nasprotnega udeleženca v zadnjih letih. Pri nasprotnem udeležencu je podana šele začetna abstinenca od alkohola, pri čemer se alkoholizma še ni ozdravil, ker še nima pomembnega uvida in obžalovanja preteklega ravnanja in želje po popravilu preteklih ravnanj (skrb in nega mladoletnega otroka, kar je oče zanemarjal zaradi odvisnosti alkohola v zadnjih letih).

  • 129.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 212/2024
    16.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00088590
    OZ člen 590, 597, 598, 599, 599/3, 617.
    zakupna (najemna) pogodba - najemna pogodba za lokal - odgovornost zakupodajalca za pravne napake - epidemija - raba
    Omenjeni primer nemožnosti rabe ni povsem identičen z v tej zadevi obravnavanim, saj: 1. ukrepov, ki so bili razlog za omejitve rabe lokala, ni sprejel tretji, temveč tožeča stranka kot najemodajalka in 2. se ukrepi ne nanašajo na gostinsko dejavnost samo, temveč je bilo njeno opravljanje zaradi omejitve obiskov onemogočeno oziroma omejeno. Je pa primerljiv, zlasti z vidika ravnanj, ki omejujejo rabo za namen, zaradi katerega je bila najemna pogodba sklenjena, in ki niso protipravna. Primera se torej v lastnostih, ki so ratio legis zgoraj navedene določbe OZ, ujemata. Zato ima tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča ob analogni uporabi tretjega odstavka 599. člena OZ pravico do znižanja najemnine.
  • 130.
    VSL Sklep IV Cp 1780/2025
    16.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00089060
    DZ člen 135, 141, 141/5, 183, 183/1, 189, 190. ZSDP-1 člen 73.
    razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - stiki - korist mladoletnega otroka - preživnina - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - otroški dodatek
    Če se starša ne sporazumeta, kdo bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka, družinsko sodišče nima podlage za določitev upravičenca, ker ga določa že 73. člen ZSDP-1.
  • 131.
    VSK Sodba Cpg 82/2025
    16.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00088801
    OZ člen 70, 70/1 , 280, 280/2.
    zastopanje pravne osebe - učinki pogodbe za zastopanega - ustna pogodba - konkludentna sklenitev sporazuma - aktivna legitimacija

    Namen zastopanja je z izjavami poslovne volje zastopnika povzročati neposredne učinke za zastopanega. Zastopnik mora obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega; vendar ima pogodba pravni učinek za zastopanega in za drugo stranko tudi tedaj, kadar tega ne stori, če je druga stranka vedela ali bi po okoliščinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik (tretji odstavek 70. člena OZ).

  • 132.
    VSL Sodba V Cpg 505/2024
    16.10.2025
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00089054
    ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/2, 44/2-b, 52e, 52e/2, 52e/2-b, 114, 114/1, 114/1-b, 114/4, 114/4-a. ZIL-1F člen 39, 39/1.
    tožba za ugotovitev ničnosti znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - trditveno in dokazno breme - razlikovalni učinek znamke - verjetnost zmede - podobnost blaga - povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke - merilo povprečnega potrošnika - zmeda potrošnika glede izvora blaga
    Sodišče Evropske unije je opredelilo dejavnike za ugotavljanje podobnosti blaga, in sicer: narava blaga, namen blaga, način njegove uporabe, njegova dopolnilnost, konkurenčnost ali zamenljivost, distribucijske poti/prodajne točke, upoštevna javnost, običajni izvor. Ti dejavniki so pravni pojmi, opredelitev meril za njihovo presojo je vprašanje prava. Vendar pa je vprašanje dejstev, ali in v kakšnem obsegu so ti dejavniki v konkretnem primeru izpolnjeni.

    Verjetnost zmede v javnosti v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Tako je verjetnost zmede izključena, če se ne zdi, da potrošnik pripisuje spornemu blagu, da izvira od enega ali od ekonomsko povezanih subjektov. Razumevanje pojma skupnega izvora blaga se neločljivo navezuje na funkcijo znamke, da zagotavlja potrošniku, da je blago, označeno z znamko, proizvedeno pod kontrolo istega subjekta in bo zato po vsej verjetnosti imelo enako kvaliteto.

    Razlikovalni učinek prejšnje znamke je pomemben dejavnik pri presoji verjetnosti zmede: verjetnost zmede je toliko večja, kolikor je večji razlikovalni učinek prejšnje znamke, znamke z večjim razlikovalnim učinkom pa uživajo širše varstvo kot znamke z majhnim razlikovalnim učinkom. Dejstvo, da ima prejšnja znamka povečan razlikovalni učinek, je v prid ugotovitvi verjetnosti zmede.
  • 133.
    VSL Sodba I Cpg 534/2024
    16.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00088955
    OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1. ZDavP-2 člen 173, 173/1.
    izpolnitev obveznosti - davčna izvršba - plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - izpolnitev terjatve s strani tretjega
    Če je stranka izpolnila obveznost kot dolžnikov dolžnik na podlagi sklepa o davčni izvršbi, je s tem izpolnila obveznost osebi, ki jo določa zakon, to je ZDavP-2. Takšna izpolnitev je skladna s prvim odstavkom 280. člena OZ. Z izpolnitvijo obveznosti pa je ta prenehala.
  • 134.
    VSC Sklep II Ip 232/2025
    16.10.2025
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00090436
    ZFPPIPP člen 389, 389/1, 338, 338/1. ZIZ člen 32, 32/1.
    stečajni dolžnik - izvršba v stečaju - fiduciarni račun - predmet izvršbe - stečajna masa - stečajni upravitelj

    Upnik je med drugim predlagal izvršbo z nalogom organizaciji za plačilni promet, da z bančnega računa stečajne upraviteljice, odprtega za stečajno dolžnico, prenese na fiduciarni račun pooblaščenca upnika izterjevani znesek. Že iz dikcije predloga izhaja, da je račun pri organizaciji za plačilni promet le formalno vpisan na ime stečajne upraviteljice, da pa je odprt za stečajno dolžnico. Torej stečajna upraviteljica zgolj upravlja s sredstvi za tuj - dolžničin račun.

    Stečajni upravitelj je samo zakoniti zastopnik glede tega premoženja. Zaradi jasne ločitve med premoženjem stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso in ki ga za račun stečajne mase upravlja upravitelj, ter osebnim premoženjem upravitelja mora odpreti poseben fiduciarni denarni račun.

  • 135.
    VSL Sodba II Cp 1942/2024
    16.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00088550
    OZ člen 131, 135, 171, 171/1.
    odškodnina zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu - vmesna sodba v odškodninskem sporu - odločitev po temelju - temelj odškodninske odgovornosti - obstoj nepremoženjske škode - poškodba pri padcu po stopnicah - zdrs na stopnicah - drsnost stopnic - tek - mnenje izvedenca za varstvo pri delu - formalne zahteve - neobvezni standard - popravilo in vzdrževanje stopnic - stanje pred škodnim dogodkom - dejavniki tveganja - zavod za prestajanje kazni zapora - naloge pravosodnih policistov - nujnost ukrepa - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - pričakovan dogodek - predvidljiva škoda - objektivna predvidljivost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - pravilna dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nesrečno naključje
    Bistveno pri zadevi je, da je tožnik po stopnicah hitel. Hitel (tekel) pa je z utemeljenim razlogom, ki mu ga nikakor ni mogoče šteti v škodo. Kot paznik se je odzval na alarm, kar je nujna, urgentna situacija, na katero je treba reagirati kakor hitro je mogoče. Ker je to v zaporu pričakovani riziko, je treba računati, da se po stopnicah tudi teče, čemur sicer, kot je poudaril tudi izvedenec, stopnice niso namenjene. Mnenje izvedenca, da zaščitni trakovi na predmetnih stopnicah v zaporu svoje funkcije niso opravljali, se tako izkaže za utemeljeno, pravilno. Morali bi biti nameščeni tako, da ne bi omogočali zdrsa, če nekdo po njih teče. Zaščitene bi morale biti torej celo nadpovprečno, torej bolj kot sicer vsake druge stopnice, denimo v stanovanjskem bloku.
  • 136.
    VSL Sklep I Cp 1431/2024
    15.10.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00089154
    ZD člen 28, 162, 163, 164, 165, 172, 205, 205/3. ZPP člen 344, 344/2.
    zapuščinski postopek - uveljavljanje dedne pravice v pritožbi - dovoljene pritožbene novote - vračunanje darila zakonitemu dediču - stroški pogreba - dolg do zapuščine - preiskovalno načelo - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - vročitev pritožbe v odgovor - prepozen odgovor na pritožbo
    Dediči lahko podajo izjave vse do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. Veže jih le pravnomočen sklep o dedovanju. To pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tista dejstva in dokaze, ki so podana šele v pritožbi in se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
  • 137.
    VDSS Sklep Psp 172/2025
    15.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00089535
    ZPP člen 105, 105/3, 105b, 105b/4, 108, 335, 336, 343, 343/1, 343/3, 346, 346/1.
    nepopolna pritožba - zavženje pritožbe - podpis pritožbe - elektronska pošta - po elektronski pošti oddana vloga - lastnoročni podpis - elektronski podpis
    Določilo četrtega odstavka 105.b člena ZPP določa, da vlogo v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Ker za potrebe socialnega spora določba 105.b člena ZPP glede elektronskih vlog še ni operacionalizirana, je mogoče pritožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki, saj je le tako mogoče zagotoviti, da je na njej tudi lastnoročen podpis pritožnika.

    Tožnikova pritožba, ki je bila po elektronski pošti naslovljena na urad prvostopenjskega sodišča, nima in niti ne more imeti veljavnega podpisa, zato ni zadostila zahtevam ZPP, saj elektronski podpis s kvalificiranim potrdilom, zaradi zgoraj obrazloženega ne zadošča. Tožnikova pritožba je nepopolna (335. člen ZPP). Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev (336. člen ZPP). Da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, pa je bil pritožnik tudi izrecno opozorjen v pravnem pouku.
  • 138.
    VSL Sodba I Cpg 231/2025
    15.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00092242
    OZ člen 40, 40/2, 86, 190. ZPP člen 347.
    kreditna pogodba - povišanje obrestne mere - odsotnost pravne podlage - kondikcija - trditveno in dokazno breme - pogodbeno pravo - pogodbena določila - vezanost na trditveno podlago strank - ničnost - ničnost kot skrajna sankcija - varstvo strank - varstvo javnega interesa - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbena obravnava
    Za uspešno uveljavljanje enovitega zahtevka iz neupravičene pridobitve mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, zaradi katerega je sama prikrajšana, druga pa obogatena. Trditveno in dokazno breme je torej v tem primeru na tožeči stranki.

    Sodišče je tisto, ki pozna pravo, vendar je glede uporabe pogodbenega prava tako teorija kot usklajena sodna praksa jasna, in sicer da je sodišče vezano na uporabo tistih pogodbenih določil, katera so del trditvene podlage strank.

    Ničnost pravnega posla je skrajna sankcija. Ravnanje pogodbenih strank je treba presojati celovito, torej s stališča kršitve prisilnih predpisov, s stališča nemoralnosti, poleg tega pa tudi s stališča intenzivnosti posega v splošne in posamezne interese. Namen ničnosti ni le varstvo strank, temveč tudi varstvo javnega interesa.
  • 139.
    VDSS Sklep Psp 165/2025
    15.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00089533
    ZDSS-1 člen 75, 80, 80/2, 80/5. ZPP člen 274, 274/1.
    zavrženje tožbe - pravnomočna upravna odločba - nevložitev pritožbe v upravnem postopku
    Ker tožnik zoper prvostopenjski upravni akt, ki je bil izdan pred vložitvijo tožbe, ni vložil pritožbe in je ta akt postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo. O odmeri tožnikove pokojnine namreč že obstaja pravnomočna upravna odločba. Določba 75. člena ZDSS-1 dopolnjuje določbo prvega odstavka 274. člena ZPP. Tudi upoštevaje navedeno določbo se tožba zavrže v primeru, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.
  • 140.
    VSL Sklep IV Cp 1663/2025
    15.10.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00088593
    DZ člen 161, 269. ZPP člen 252, 252/3, 359. ZNP-1 člen 42.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - stiki med otrokom in staršema - urejanje stikov z otrokom - začasna ureditev stikov - razširitev stikov - ogroženost otroka - želje otroka - izvedenec - duševna motnja matere - strokovna pomoč - zloraba procesnih pravic - pregled s strani sodnega izvedenca - očitno izmikanje - korist mladoletnega otroka - odreditev zdravstvenega pregleda - prepoved reformatio in peius
    Parcialno in kratkotrajno urejanje stikov z začasnimi odredbami (npr. za nekaj mesecev ali le za eno priložnost) ni primerno, ker le obremenjuje in (upoštevaje tudi ugovorni in pritožbeni postopek) podaljšuje sodni postopek, v katerem mora sodišče po naravi stvari in zakonu odločati hitro. Če sodišče oceni, da je v skladu s 161. členom DZ nujno z začasno odredbo urediti prav vse modalitete stikov (med šolskim letom, med počitnicami in med različnimi prazniki), je bolje, da to stori z eno začasno odredbo kot pa z več parcialnimi in zgolj kratkotrajnimi.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 17
  • >
  • >>