Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2006) člen 220, 220/2, 220/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi - glavna obravnava v upravnem sporu
Če strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije.
Zavrnilno stališče obeh organov je materialnopravno napačno in nezakonito. To pa posledično pomeni, da je bila vloga tožeče stranke vložena v postopku javnega razpisa zaradi napačne uporabe materialnega prava napačno presojana in tako neutemeljeno zavrnjena.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - neizpolnjevanje pogojev - neizpolnjevanje zakonskih pogojev
Tožnica, četudi se njenim navedbam v celoti sledi, ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Sodišče dodaja, da razume tožnico, ko poudarja, da je zaradi vojne veliko pretrpela, vendar pa so upravni organi in sodišče pri odločanju vezani na zakon in tam predpisane pogoje, ki v konkretni zadevi niso izpolnjeni.
status civilnega invalida vojne - revizija postopka - zavrženje vloge
Iz vloge tožnice nedvomno izhaja, da je z njo zahtevala revizijo upravnega postopka iz leta 1979. Niti ZUP niti v času odločanja veljavni ZVojI pa izrednega pravnega sredstva revizije v postopku odločanja o pravicah vojnih invalidov ne predvidevata, zato je tožena stranka tožničino vlogo utemeljeno zavrgla.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - sposobnost biti stranka - stranka v postopku upravnega spora - zavrženje tožbe - procesna legitimacija - obseg pooblastila odvetniku - smrt stranke - smrt pooblastitelja - neprenosljiva osebna pravica
Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pravice, ki je osebna in vezana na določeno osebo, pa ni mogoče prenašati na druge, saj taka pravica s smrtjo njenega nosilca ugasne in je zato tudi ni mogoče podedovati. V skladu s 87. členom ZVojI pravic po tem zakonu ni mogoče prenesti na drugega (prvi odstavek), pač pa se lahko podedujejo in dedičem na podlagi ustreznih dokazil izplačajo zgolj denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti uživalca pravice še niso izplačani (drugi odstavek). Glede na opisano ureditev lahko torej dediči dedujejo le tiste prejemke, odmerjene po ZVojI, ki so bili uživalcu pravice priznani z dokončno in izvršljivo odločbo (tako tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1425/2012 z dne 12. 3. 2013), kar pa za obravnavani primer ne velja.
ZVojI člen 79. Sporazum o definitivnem urejanju vseh medsebojnih obveznosti ekonomske in finančne narave, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in sukcesivnih sporazumov, z dne 18. 12. 1954 (1954) člen 1, 1/1, 2, 3, 4. Pariška mirovna pogodba (Mirovna pogodba z Italijo) (1947) člen 9, 19/1, 19/2. Pariška mirovna pogodba (Mirovna pogodba z Italijo) (1947) točka 7, 8.
zahteva za priznanje statusa civilnega invalida vojne - pravica do invalidnine - izplačilo akontacije vojaške invalidske pokojnine - mednarodne obveznosti
Drži, da je bil način izpolnitve obveznosti Italije iz 8. točke priloge XIV Pariške mirovne pogodbe v Sporazumu dogovorjen tako, da ta obveznost s 15. 9. 1947 preide na Jugoslavijo, za kar je Italija zagotovila tudi sredstva. Vendar pa je datum 15. 9. 1947 iz 1. člena Sporazuma upošteven le za pokojnine iz 8. točke priloge XIV, to je za upravičenja do pokojnin, ki so jih osebe pridobile z delom za Republiko Italijo ali za njene lokalne oblasti oziroma z delom v italijanski državni upravi. 1. člen Sporazuma se tako ne more nanašati na vojne pokojnine, do katerih bi bile civilne osebe upravičene zaradi okoliščin, kot jih je uveljavljala stranka v svojem zahtevku. Sodišče je zato zaključilo, da je treba zavrniti tudi sklepanje, da je zaradi Akta o notifikaciji nasledstva na Republiko Slovenijo prešla odgovornost zaradi neizvršenih obveznosti nekdanje Jugoslavije glede sprejetja pravnih podlag, na podlagi katerih bi civilni invalidi vojne lahko uveljavili zahtevke za ugotovitev statusa in izplačilo invalidnin za čas od 15. 9. 1947 do datuma, ko jim je bil na podlagi predpisov, sprejetih v nekdanji skupni državi, ta status priznan, invalidnine pa izplačevane.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - retroaktivni učinek - mednarodna pogodba
Z Meddržavnim sporazumom se je nekdanja Jugoslavija zavezala, da bo nekdanjim italijanskim državljanom v okviru svoje zakonodaje zagotovila izplačevanje tako zapadlih kot tudi nezapadlih civilnih in vojaških pokojnin. Dejstvo, da do leta 1978 v svojo zakonodajo ni sprejela rešitev glede civilnih invalidov vojne, na sedanji položaj tožnice, ki ji je bil v času vložitve zahteve priznan status in pravice vojnega invalida vojne, ne vpliva. Pri tem sodišče dodaja, da je pravica do invalidnine socialna pravica, ki se podeli z zakonom, njen obseg pa ni ustavno določen in ni samoumeven, pač pa odvisen od družbenih razmer in ekonomske moči države. Enako velja po mnenju sodišča tudi za retroaktivno priznanje statusa in pravic iz tega naslova.
žrtev vojnega nasilja - begunec - priznanje statusa - otrok
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunec je potrebno dokazati okoliščino, da je oseba dejansko pobegnila pred vojnim nasiljem, ki se je izvajalo na ozemlju Slovenije v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945. Neposredni povod za odločitev za zapustitev območja Slovenije mora biti neposredno nasilje okupatorja nad osebo iz političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov. Nasilje mora biti dokazano in izvajano neposredno proti staršem oziroma staršu s katerimi otrok živi.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - državljanstvo Republike Slovenije
Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik vložil zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - taboriščnika, ker je bil med med II. svetovno vojno z družino poslan v taborišče (najprej v Reko, nato na Rab - Gonars). Organ je zavrnitev tožnikovega zahtevka utemeljil z ugotovitvijo, da tožnik ni državljan Republike Slovenije. Ta ugotovitev med strankama ni sporna in jo potrjujejo tudi podatki spisa.
status žrtve vojnega nasilja - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Pomanjkljivo obrazložena odločba pomeni bistveno kršitev pravil postopka, zaradi katere se odločbe ne da preizkusiti. Ne glede na to, da ne gre za vsebinsko odločitev, bi morala tožena stranka upoštevati prej določbe ZUP. Glede na to, da je o prvem zahtevku odločala Upravna enota Šmarje pri Jelšah po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja in da je za odločanje o spornem zahtevku pristojna tožena stranka (Vlada Republike Slovenije - Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic), zahtevek pa tožnica vlaga po Zakonu o popravi krivic, sodišče ni moglo na podlagi takšne pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe preizkusiti njene zakonitosti.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka
Okoliščina, ali je tožnikova okvara zdravja posledica poškodbe ali bolezni, ni pravno odločilna za ugotavljanje pravočasnosti zahteve, saj ZVojI za okvaro zdravja, ki bi bila posledica poškodbe, ne določa drugačnih rokov.
ZVojI člen 96. ZUP člen 267, 267/3, 268, 268/1, 270, 270/1.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - obnova postopka - načelo zaslišanja stranke
Upravni organ je predložene izvide štel za dokaze, ki bi lahko pripeljali do drugačne presoje o pravočasno vloženi zahtevi in s tem do drugačne odločitve v postopku, saj jih je predložil v oceno zdravniški komisiji. S tem ko je zahteval, naj zdravniška komisija strokovno ovrednoti predložene listine, je dejansko začel z izvajanjem dokazov na način, kot da je postopek obnovljen, na pridobljeno mnenje pa je oprl tudi svojo odločitev. V takem primeru pa bi moral tožniku dati možnost, da se seznani z mnenjem komisije z dne 17. 6. 2014 ter se o njem izjavi.
ZVojI člen 96, 121. ZUP člen 260, 260/1, 267, 267/3.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - predlog za obnovo postopka - pravočasnost zahteve za priznanje statusa
Tožnik je predlagal obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo, v kateri je bilo ugotovljeno, da je njegova zahteva, vložena v letu 2007, prepozna. Glede na navedeno bi morala biti v izpodbijani odločbi opravljena presoja, ali so novi dokazi taki, da bi lahko vplivali na drugačno ugotovitev glede pravočasnosti njegove zahteve za priznanje statusa civilnega invalida vojne in s tem na drugačno odločitev v revizijskem postopku pred upravnim organom.
Tožeča stranka v predlogu za obnovo ne uveljavlja novega, temveč drugačno dejstvo, kot v prvotnem postopku, uveljavlja pa ga v tožbi zato, ker ni vedela, kaj beseda Pflichtjahr pomeni in se je zato v zahtevi napačno „držala“ tega izraza. Navedbe v predlogu za obnovo so zavestno drugačne in prilagojene želenim učinkom. Očitno je, da gre za dejstva oziroma okoliščine, za katera je tožnica vedela ves čas in bi jih torej lahko, oziroma celo morala, kolikor so resnične, navesti že v prejšnjem postopku, saj je v skladu z 11. členom ZUP izrecno zavezana govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so ji priznane. Čim je tako in ne gre za situacijo iz drugega odstavka 261. člena ZUP, ni pogojev za to, da se predlaga obnova in bi bilo potrebno predlog tožnice na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP s sklepom zavreči. Vsebinski preizkus predloga za obnovo, ki ga je opravil drugostopenjski organ, ni bil potreben.
Stališče, da nasilje okupatorja nad tožnikom preneha z njegovim vstopom v vojaške formacije NOV, je zavzelo že Vrhovno sodišče v sodbi I Up 168/2002 z dne 29. 10 2004, v kateri je poleg tega poudarilo, da že pojmovno ni mogoče, da se nekdo z orožjem bori proti nasilju okupatorja in je istočasno žrtev takšnega nasilja. To pomeni, da vojno nasilje nad tožnikom ni trajalo zahtevano časovno obdobje treh mesecev, obenem pa, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Na odločitev, da pogoji za priznanje položaja begunca iz ZZVN niso izpolnjeni, tudi ne more vplivati sprememba tožnikovega položaja kot vojnega veterana (po ZUJF), oziroma ukinitev ene od pravic, ki mu je bila priznana po drugem zakonu.
žrtev vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - otrok ubitega talca - dokaz očetovstva
Upravni organ ni pristojen ugotavljati, ali je bil ubiti talec v resnici tožničin oče. V postopku se ugotavlja le, ali je zatrjevano očetovstvo izkazano v listinah.
status žrtve vojnega nasilja - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Ker tožnika nista bili stranki v upravnem postopku, v katerem sta bila izdana izpodbijana drugostopenjska odločba in sklep, je sodišče moralo njuno tožbo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - prisilni mobiliziranec
Tožniku ni uspelo dokazati, da bi bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, ustreznih dokazov pa kljub poizvedbam ni mogel pridobiti niti prvostopenjski organ.
Ob nesporni ugotovitvi, da je prvostopenjski organ o zahtevi tožnice za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunke že odločil, da je tožnica z vlogo z dne 29. 8. 2012 utemeljevala svojo zahtevo za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja na podlagi nespremenjenega dejanskega stanja, prvostopenjski organ v zadevi ni mogel sprejeti drugačnega zaključka, kot da je tožničino zahtevo na podlagi določbe 129. člena ZUP zavrgel, ne glede na v tem postopku predloženi dokument o bivanju. Slednji le potrjuje, kar je bilo ugotovljeno v prejšnjem (že pravnomočno zaključenem) postopku in kar niti ni bilo sporno.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - stalno prebivališče v RS pred 13. decembra 1945
Tožnik se je iz madžarskega taborišča Šavor vrnil v domači kraj v Srbiji, kjer je živel vse do leta 1966, ko se je preselil v Slovenijo. Ker se v RS ni naselil do 31. decembra 1945, kot je to določeno v sedmem odstavku 2. člena ZZVN, ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.