disciplinski postopek - disciplinska kršitev - opis dejanja
Opis dejanja, ki naj bi predstavljalo disciplinsko kršitev, mora vsebovati vse znake, ki jih določa kolektivna pogodba oz. splošni akt delodajalca za posamezno disciplinsko kršitev, določen pa mora biti tudi čas storitve te kršitve. Delavčeva odgovornost se ugotavlja na podlagi v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opisanega konkretnega dejanja, ne pa na podlagi nedoločenega opisa ravnanj ali zgolj citiranih pravnih predpisov.
začasna odredba - pogodba o zaposlitvi - vrste začasnih odredb
Pogodba o zaposlitvi je ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe že prenehala in tako ni bilo več mogoče zadržati njenega učinkovanja. V takšnem primeru začasna odredba, s katero se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ne pride v poštev, možne pa so druge začasne odredbe, določene v Zakonu o izvršbi in zavarovanju za zavarovanje nedenarne terjatve (273. čl. ZIZ).
oprostilna sodba - ni kaznivo dejanje - zloraba položaja - gospodarska dejavnost
Obdolženčevega ravnanja, ko je odredil izkop, odvoz in uporabo vsaj 2096 m3 gramoza v raščenem stanju, last Republike Slovenije, v vrednosti vsaj 314.000,00 SIT oziroma 1.311,96 EUR v korist gospodarske družbe A.P. d.o.o. za ureditev parkirišč ni mogoče šteti kot gospodarsko dejavnost. Sicer pa je potrebno pritožbi pritrditi tudi tedaj, ko zatrjuje, da s kršitvijo predpisov, ki so navedeni v izreku izpodbijane sodbe, tudi pojmovno gledano ne more predstavljati nobene od treh oblik izvršitvenega dejanja po 244. členu KZ. Obdolženec v konkretnem primeru, v razmerju do družbe, katere direktor je bil, ni z ničemer prestopil meje svojih pravic, ko je odredil izkop gramoza. Ravnanje v nasprotju s predpisi, ki se navajajo v izreku sodbe, nima s tem ničesar skupnega, saj ne gre za nezvestobo storilca (obdolženca) do lastnika oziroma lastnikov podjetja ali pravne osebe, niti za kakšno zlorabo, ki bi bila naperjena navznoter proti družbi. Skratka, upoštevati je potrebno, da so vse tri oblike izvršitvenega dejanja po 244. členu KZ (izraba položaja, prestop pravic ali izostanek opraviti svojo dolžnost) nujno povezane s položajem storilca v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, z delom in nalogami, ki jih opravlja in so pojmovno mogoče zgolj navznoter napram družbi kot poslovna nezvestoba storilca do lastnika oziroma lastnikov podjetja. Prestop pravic pa je pojmovno mogoč samo v primeru, če storilec opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Prav ima zato pritožnik, ko trdi, da z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki jih je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ni moč utemeljevati kazenskopravne norme pojma gospodarske dejavnosti iz petega odstavka 126. člena KZ.
ZST člen 26, 26/4, 26, 26/4. ZIZ člen 15, 40, 40/6, 15, 40, 40/6. ZPP člen 163, 163/1, 165, 165/3, 365, 365/3, 163, 163/1, 165, 165/3, 365, 365/3.
opominska taksa - zavrženje tožbe
Vendar pa je Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ specialni in matični zakon za reševanje vprašanj v zvezi z izvršilnim postopkom ter ga je bilo potrebno v obravnavanem primeru uporabiti. Določilo šestega odstavka 40. člena ZIZ tako določa, da v primeru, če predlogu za izvršbo ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse za predlog in za sklep, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takim predlogom kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil. Omenjeno zakonsko določilo ne omenja takse za opomin ter tako opominska taksa ni predvidena kot procesna predpostavka za veljavnost in dovoljenost predloga po določbi četrtega odstavka 40. člena ZIZ.