zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - rok za vložitev - pravica do pritožbe - občevanje organov in strank - smiselna uporaba ZUP
Skladno s pogodbo, sklenjeno med Pošto Slovenije d. o. o. in družbo Petrol d. d., o sprejemanju in izročanju poštnih pošiljk, je mogoče priporočene pošiljke oddati tudi na pooblaščenih bencinskih servisih in zanje veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto.
ZP-1 člen 22, 22/4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji
Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik.
odločanje višjega sodišča o pritožbi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek le izjemoma - ko pritožnik v pritožbi (i) ponudi nova dejstva in dokaze, ki (ii) so v relevantni zvezi s predmetom sojenja in za katera mora (iii) vsaj verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005518
ZP-1 člen 55, 57, 57/5, 171. ZKP člen 427.
hitri postopek – plačilni nalog – identiteta storilca – identiteta vozila – dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Prekrškovni organ ni kršil 57. člena ZP-1, saj so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga, kot tudi za njegovo vročitev po določbah ZUP.
zahteva za sodno varstvo – rok za vložitev zahteve za sodno varstvo – preizkus pravočasnosti – pravica do zahteve za sodno varstvo – odgovorna oseba
Sodišče je nepravilno ugotovilo datum vložitve zahteve za sodno varstvo oziroma nepravilno presodilo pravočasnost njene vložitve in s tem kršilo 64. člen ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZP-1.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177. ZGD-1 člen 7.
odgovornost imetnika nevarne stvari - nesreča pri delu – delujoč bager – objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – solidarna odgovornost – prenehanje samostojnega podjetnika – odgovornost fizične osebe
Za ugotovitev, da je podana objektivna odškodninska odgovornost druge toženke, zadošča neizpodbijana ugotovitev, da je do nesreče prišlo pri uporabi delujočega bagerja, ko je tožnik na zajemalko bagra pripenjal nosilce, težke 15 ton, nato pa je vijak popustil in je nosilec padel tožniku na noge.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Dokazno breme, da je toženec prejel odpoklic pogodb, je bilo torej na strani tožeče stranke, ki pa je med postopkom uspela procesno dokazno breme glede tega dejstva prevaliti na toženo stranko, ki bi morala z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega postopka.
ZKP člen 327, 371, 371/1-3, 371/2. URS člen 29, 29-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič – pravice obrambe - zaslišanje priče v odsotnosti obtoženca – začasna odstranitev iz sodne dvorane
Za odstranitev obtoženca in zaslišanje priče v njegovi odsotnosti mora biti podana določena stopnja verjetnosti (višja od navadne neartikulirane domneve), da priča ne bo govorila resnice, temeljiti pa mora na konkretnih okoliščinah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Drug tehten razlog je lahko profesionalno sodelovanje pravdne stranke s sodniki določenega sodišča.
plačilo DDV - začasna odredba – izkazanost pogojev – verjetnost nastanka težko popravljive škode – javna korist
Tehtanje javnega interesa je pri plačevanju davkov po presoji Vrhovnega sodišča opravil že zakonodajalec, ko je v 87. členu ZDavP-2 določil, da pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži njene izvršitve. To pomeni, da je odložitev izvršitve davčne odmerne odločbe načeloma v nasprotju z javno koristjo, ki je v tem, da se davek čimprej plača oziroma izterja. Predlagatelj začasne odredbe mora zato že v zahtevi navesti razloge, okoliščine in dejstva, ki so močnejši od zakonsko izraženega javnega interesa – to je poplačila davščin.
OZ člen 179, 179/1, 1792. ZPP člen 316, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – hrup zaradi tranzitnega prometa – sodba na podlagi pripoznave - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZOR člen 177, 200, 203. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2-14, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nesreča pri delu – nevarna stvar – padec z lestve - varnost pri delu – oprostitev odgovornosti – prispevek oškodovanca – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – višina odškodnine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Revizijski očitek protispisnosti ni utemeljen. Sodišče prve stopnje oziroma sodišče druge stopnje, ki je povzelo njegove ugotovitve, je skladno z izvedenskim mnenjem ugotovilo, da bi bil toženec kot delodajalec dolžan poskrbeti, da do padca ne bi prišlo, in sicer s postavitvijo pomožnega odra oziroma na drug ustrezen način.
V reviziji zatrjevano razlogovanje sodišč tako ni v nasprotju s teorijo naravne vzročnosti (condictio sine qua non), saj tožencu vzročne zveze med invalidnostjo tožnika in nastalo škodo ni uspelo dokazati in posledično zatrjevani ekskulpacijski razlogi niso podani. Uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava je pokazal, da tudi višine prispevka oškodovanca k nastanku škode (30 %) ne gre spreminjati v revidentovo korist.
dovoljenost revizije – določitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena (vrednost prvega tožbenega zahtevka, ki je bila določena na 15.000,00 EUR, ne presega praga direktne revizije, revizija pa zoper odločitev o tem zahtevku tudi ni bila dopuščena, zato ni dovoljena; izostanek ocene vrednosti spornega predmeta v zvezi z drugim zahtevkom pa ima prav tako za posledico nedovoljenost revizije).
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.
pripor - odreditev pripora – načelo kontradiktornosti – pravice obrambe – razlogi o odločilnih dejstvih - begosumnost - neogibnost pripora
Če je obdolženec na begu, se zaradi lastnega ravnanja ne more opredeliti do predloga državnega tožilca za odreditev pripora, Zakon o kazenskem postopku pa ne predvideva, da bi mu bilo treba že v tej fazi postaviti zagovornika, kateremu bi sodišče poslalo predlog v izjavo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a, 367a/1. ZDoh člen 6. ZDavP člen 123.
dohodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - davek od dohodka iz dejavnosti – zelo hude posledice
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki, prav tako pa je le pavšalno zatrjeval in z ničemer izkazal nastanek hudih posledic, zato tudi pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
odgovornost države za delo stečajnega sodnika – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Tožnik ni izkazal niti, da je bila odločitev stečajne upraviteljice in predsednika stečajnega senata materialnopravno napačna, še manj, da je bila napačna do takšne mere, da je nerazumno odstopala od jasnih določb materialnega prava ter uveljavljene sodne prakse in je zato prerasla v protipravnost.
Tožnik pa tudi nima prav, ko navaja, da ni pravno pomembno, ali je v stečajnem postopku uveljavil redna in izredna pravna sredstva, ki jih je imel na voljo. Vzročna zveza med protipravnostjo in škodo je namreč lahko pretrgana z ravnanjem samega oškodovanca. Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločbe pristojnega organ, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem svojim nerazumnim ravnanjem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005583
ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – sprememba pravne opredelitve - pravice obrambe – sklenitev škodljive pogodbe
Pri presoji dopustnosti spremembe pravne opredelitve je ključno, ali je bil obsojenec pred izrekom sodbe kadarkoli seznanjen z možnostjo drugačne pravne opredelitve očitanega mu kaznivega dejanja in, ali se je imel možnost braniti pred spremenjeno oziroma drugačno pravno kvalifikacijo.