zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - rok za vložitev - pravica do pritožbe - občevanje organov in strank - smiselna uporaba ZUP
Skladno s pogodbo, sklenjeno med Pošto Slovenije d. o. o. in družbo Petrol d. d., o sprejemanju in izročanju poštnih pošiljk, je mogoče priporočene pošiljke oddati tudi na pooblaščenih bencinskih servisih in zanje veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajanjem priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto.
ZP-1 člen 22, 22/4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji
Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005518
ZP-1 člen 55, 57, 57/5, 171. ZKP člen 427.
hitri postopek – plačilni nalog – identiteta storilca – identiteta vozila – dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Prekrškovni organ ni kršil 57. člena ZP-1, saj so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo plačilnega naloga, kot tudi za njegovo vročitev po določbah ZUP.
odločanje višjega sodišča o pritožbi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek le izjemoma - ko pritožnik v pritožbi (i) ponudi nova dejstva in dokaze, ki (ii) so v relevantni zvezi s predmetom sojenja in za katera mora (iii) vsaj verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
zahteva za sodno varstvo – rok za vložitev zahteve za sodno varstvo – preizkus pravočasnosti – pravica do zahteve za sodno varstvo – odgovorna oseba
Sodišče je nepravilno ugotovilo datum vložitve zahteve za sodno varstvo oziroma nepravilno presodilo pravočasnost njene vložitve in s tem kršilo 64. člen ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 60. člena ZP-1.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 92. ZDavP-2 člen 125, 125/2, 126, 126/2, 126/4, 142, 142/2, 151, 157, 157/5.
davčna izvršba – dovoljena revizija - vrednostni kriterij - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zastaranje davčne izvršbe – več sklepov o izvršbi glede na različna sredstva izvršbe
Glede na določbe drugega odstavka 5. člena v povezavi z 2. členom ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera, izpodbijani sklep o davčni izvršbi ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Ker pa je sklep prvostopenjsko sodišče meritorno presojalo, predmet presoje v reviziji pa je zakonitost izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, se revizijsko sodišče glede na določbe 86. do 94. člena ZUS-1, ki mu ne dajejo pravne podlage za drugačno postopanje, opredeljuje do utemeljenosti revizije in uveljavljanih revizijskih razlogov.
neupravičena pridobitev – plačilo dolga v izvršilnem postopku s strani delodajalca - trditveno breme – dokazno breme
Trditev, da je tožeča stranka v izvršilnem postopku ravnala neskrbno, ker v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navedla, da zahtevanih zneskov ni mogla odtegniti od toženčeve plače, ker je bila ta preobremenjena, je toženec prvič navedel v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ta ugovor torej predstavlja pritožbeno novoto, zato je neutemeljen revizijski očitek, da tega ugovora sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali pri odločanju o tožbenem zahtevku.
zavrženje revizije - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - soglasje Senata univerze - razveljavitvena odločba po nadzorstveni pravici
Ker revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na vsebino obravnavane zadeve, torej na obstoj razlogov za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ni navedel pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
ZKP člen 315, 315/4, 340, 340/4, 371, 371/1-11, 420, 420/1-3.
zahteva za izločitev - odločanje o zahtevi - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev dokazov - nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih - vpli na zakonitost
Če vložnik zahteve pri uveljavljanju relativne bistvene kršitve postopka ne zatrjuje, da je kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe, ni mogoče šteti, da je podana kršitev, ki se lahko uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
izločitev sodnika – pravica do nepristranskega sojenja – pravno stališče sodnika v drugih sporih – odklonitveni razlog
Zaradi narave sodnega odločanja sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije v prejšnjih zadevah, v katerih je bil kot procesni subjekt udeležen nasprotni udeleženec, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005553
ZKP člen 329, 329/4, 371, 371/2. KZ člen 169, 171, 171/1, 171/2, 171/5, 173. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni postopek - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - očitek uradno pregonljivega kaznivega dejanja - razžalitev
Sodišče je dolžno izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo na podlagi pravilne ocene, da sta izdelani izvedenski mnenji glede pravno pomembnega dejstva popolni in nista protislovni. Sodišče druge stopnje je tako pravilno pritožbo tožnika zavrnilo in v obravnavanem postopku ni prekršilo načela kontradiktornosti.
URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 286, 319, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 372. ZUP člen 139, 249, 249/1, 249/9, 250, 250/2. ZDSS-1 člen 51, 69. ZLPP člen 48a, 48b, 48b/2, 48b/5, 48c. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
enako varstvo pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave v postopku – udeležba drugih oseb v pravdi – intervencija – obvestitev drugega o pravdi – pravnomočnost – subjektivne meje pravnomočnosti – širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti – predhodno vprašanje – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – vezanost na upravni akt – lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – odsotnost trditev o odločilnih dejstvih – prekluzija
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
Dolžnosti sodišča v zvezi s pravico stranke do izjave so zrcalna slika njene aktivnosti. Pravico obravnavanja si stranki zagotovita s ponudbo procesnega gradiva – ker neobstoječih trditev ali dokaznih predlogov ni mogoče obravnavati, sodišče takšne (neobstoječe) možnosti stranki tudi ne more odvzeti.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje in jih obrazloži tako, da navede ravnanja sodišča, s katerim naj bi bila posamezna zakonska določba prekršena.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – konkretizacija odstopa od sodne prakse - pravična odškodnina kot pravni standard - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na to, da so v obsežni praksi Vrhovnega sodišča, v kateri so bila zavzeta stališča o vsebini pravnega standarda pravične denarne odškodnine, že izoblikovani kriteriji za njeno odmero, se sklicevanje predlagatelja na eno oziroma na dve sodbi Vrhovnega sodišča pokaže kot neobrazloženo in pavšalno zatrjevanje odstopa od sodne prakse, na taki podlagi pa ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi narekovalo dopustitev revizije.
Ob revizijsko neizpodbojnih dejstvih, da so tožencu izročili denar za nakup spornih nepremičnin O. S., J. W. in H. A., pred ustanovitvijo pravne prednice tožnice, je tudi materialnopravno pravilno stališče sodišča, da je bila sklenjena pogodba v korist tretjega, ki ga je predstavljala pravna prednica tožnice, seveda šele po njeni ustanovitvi. Tožnica v tem primeru seveda ni upravičena do vrnitvenega zahtevka, ki je lahko le predmet kritnega razmerja in ne razmerja med promitentom (tožencem) in beneficiarjem (pravnim prednikom tožnice).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014588
OZ člen 49, 65, 65/2.
ara – vrnitev dvojne are – odškodninski tožbeni zahtevek – zavezanec za vrnitev dvojne are – posrednik – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Toženec – posrednik ni (bil) pogodbena stranka in zato ni odgovoren za vrnitev (dvojne) are, ki je bila izročena na podlagi spornega dogovora. Znesek dane oziroma dvojne are ne pomeni škode, ker je predmet zahtevka zoper prodajalca (kot sopogodbenika tožnika) na podlagi drugega odstavka 65. člena OZ. Tožniku zatrjevana škoda še ni nastala, ker ima pravnomočno prisojeno terjatev do prodajalcev, pri čemer tudi ni v zadostni meri gotovo, da bo do nastanka te škode (sploh) prišlo.