prodajna pogodba – pogodba o leasingu – asignacija
Sodišče druge stopnje je z razlago spornih določil v pogodbi razumljivo pojasnilo, zakaj je štelo, da je obveznost toženke iz asignacije z izpolnitvijo plačila kupnine prenehala. Pri tem je uporabilo prvi odstavek 1041. člena OZ, saj je ugotovilo, da je asignacijsko razmerje prenehalo z nakazančevo izpolnitvijo, in drugi odstavek tega člena, ker je tožnica prejela izpolnitev od nakazanca in ni upravičena zahtevati plačila od nakazovalca.
Obdolženčevo sorodstveno razmerje z nekaterimi pričami, spreminjanje izjav prič in obdolženčeva vloga pri načrtovanju in izvršitvi kaznivega dejanja še niso take posebne okoliščine, ki bi opravičevale bojazen, da bo obdolženec na prostosti oviral kazenski postopek tako, da bo vplival na do sedaj še neznane storilce in priče.
ZOR člen 212. ZPP člen 319, 320, 394, 394-9, 394-10.
res iudicata – ugovor pravnomočno razsojene stvari – dvakratno plačilo dolga – neupravičena pridobitev – vrnitev danega – plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe – plačilo na podlagi izvršilnega naslova – učinki pravnomočnosti – ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe – objektivne meje pravnomočnosti – časovne meje pravnomočnosti – načelo pravne varnosti – prejudicirana razmerja – restriktivna razlaga zakona
Tožnica svoje trditve, da je dolg plačala dvakrat, ne more dokazati, dokler obstoji pravnomočna odločba, iz katere izhaja, da je dolg v trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost, še vedno obstajal. Vse dokler ta sodba obstoji, mora za sodišče in stranke veljati, da prvega plačila ni bilo.
Od vestnega dolžnika je mogoče pričakovati, da bo pravočasno ugovarjal, da je dolg že plačal.
Izredna pravna sredstva odpirajo dovolj možnosti, da se odpravijo nezakonitosti in krivice, do katerih lahko pride v rednih pravnih postopkih.
požarno zavarovanje – obveznosti zavarovalnice – plačilo odškodnine – višina odškodnine – upoštevanje davka na dodano vrednost - valorizacija akontacije odškodnine – začetek teka obresti – dolžniška zamuda – skrbnost dobrega strokovnjaka – dokazno breme
Zmotno je stališče, da plačane akontacije ni treba valorizirati. Pri delnem plačilu ni odločilno, kakšen nominalni znesek je bil plačan, ampak predvsem, v kakšnem deležu je pogodbena obveznost druge toženke s plačilom prenehala.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj je zašla v dolžniško zamudo, ima posebno težo dejstvo, da je druga toženka subjekt, ki se poklicno ukvarja z zavarovalništvom, zato mora pri opravljanju svoje dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Druga toženka ni navedla nobenih posebnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati da je bilo zaradi ugotovitve višine njene obveznosti potrebno posredovanje sodišča, ali da so pred izdelavo izvedenskega mnenja 31. 1. 2006 obstajale kakršnekoli ovire za plačilo zavarovalnine. Izhajajoč iz standarda dobrega strokovnjaka, Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da bi znesek svoje obveznosti lahko izračunala pred 1. 2. 2006 oziroma vsaj do vložitve tožbe 1. 6. 2004.
Dajatveni zahtevek je tožeča stranka lahko vložila šele po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka, pred tem pa je bilo zastaranje njenega zahtevka na izročitev dediščine pretrgano s priglasitvijo v zapuščinskem postopku.
ZIZ člen 15, 55, 55/1-1, 58, 58/5. ZPP člen 22, 22/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – krajevna pristojnost – ugotovitev nepristojnosti po uradni dolžnosti
Po izdaji sklepa o izvršbi se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo, če je krajevno nepristojnost sodišča uveljavljal dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
V obravnavanem primeru tožnica v pritožbi navaja in tudi dokazuje, da je bila davčna odločba, ki jo izpodbija v upravnem sporu, v času vložitve obravnavane pritožbe (6. 1. 2011) že prisilno izvršena. To po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da si tožnica pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, saj zavrnilnega sklepa o zahtevi za izdajo začasne odredbe zaradi izvršitve davčne odločbe ni več mogoče spremeniti v odložilnega. Tožnica za vložitev pritožbe torej ne izkazuje pravnega interesa.
ZD člen 10, 10/2. ZPP člen 339, 339/2-14. ZZZDR člen 20.
dedovanje - dedna pravica – izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti
Stališče izpodbijane sodbe, po katerem ob dejstvu, da tožnica ni dokazala, koliko časa je poteklo od pravnomočne razveze zakonske zveze do partnerjeve smrti, najdaljše sploh možno obdobje pa je štiri mesece, ne gre za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost, ki bi bila podlaga za nastanek dedne pravice, je pravilno.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367a/1-1, 367c, 367c/2. OZ člen 39, 40, 47. ZOR člen 51, 62.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zmota v nagibu – odpadla pravna podlaga – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odločitev ne odstopa od zatrjevane sodne prakse. Pri slednji gre za nagib pri darilni pogodbi, ki je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadel in je zato posel prenehal veljati, v obravnavanem primeru pa gre za trditve o zmoti v nagibu, ki pa se nanaša samo na sklenitveno fazo pravnega posla.
ZLNDL člen 2, 2/3, 7. ZTLR člen 12, 12/1. Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (1966) člen 1.
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - imetništvo pravice pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljiščih, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vrednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke ter da je zgrajene potem tudi uporabljal.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005536
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 183, 183/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost – obrazložitev sodbe – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – zakonski znaki kaznivega dejanja
Vzgojnih dejavnosti oziroma vsebine razmerja med nadrejeno osebo in otrokom ni mogoče interpretirati le z uporabo predpisov v družinskopravni zakonodaji, zato je lahko tudi očim druga oseba v smislu tretjega odstavka 183. člena KZ.
predlog za dopustitev revizije – priposestvovanje – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnikov predlog za dopustitev revizije navaja kot sporno pravno vprašanje v tej pravdi vprašanje priposestvovanja nepremičnine, vendar spornosti tega vprašanja v tej zadevi in širše pomembnosti nikjer ne opredeli in obrazloži.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1-1, 367b, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije – obvezne sestavine predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožeča stranka strogim zahtevam po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije ni zadostila. Brez utemeljitve pomembnosti spornih pravnih vprašanj in brez izkazane sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katerega naj bi izpodbijana odločitev odstopala, je ostal predlog tožeče stranke nepopoln in posledično nedovoljen.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – kršitev določbe zakona, ki ni več v veljavi – sodba na podlagi odpovedi – zavrnitev predloga za dopustitev revizije - istočasno vložena predlog za dopustitev revizije in revizija - postopek z revizijo
Od odločitve revizijskega sodišča o vprašanju, ali je v konkretni zadevi prišlo do kršitve zakonske določbe, ki ne velja (več), ni (več) mogoče pričakovati pomembnejšega vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali na razvoj prava preko pravne prakse.
ZOR člen 412, 412/3, 425. ZPP člen 41, 41/2, 367, 377.
dovoljenost revizije – sosporništvo na aktivni strani – deljiva terjatev – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Solidarnost upnikov se ne domneva. Ker dogovor o solidarnosti ni bil zatrjevan, v zakonu pa tudi ni podlage za solidarnost tožnikov, gre za deljivo terjatev. Vsak tožnik lahko tako zahteva le polovico zneska, ki pa ne presega praga dovoljenosti revizije.
Ker sodišče tudi o povrnitvi stroškov postopka lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in ker tega v zvezi s stroški plačila takse za pritožbo tožnik ni postavil, tudi ni ostalo nič za odločanje še odprtega v postopku na drugi stopnji, o čemer bi moralo sodišče odločiti z dopolnilno odločbo in kar je nujni pogoj za njeno izdajo glede na določbo 325. člena ZPP.