razdrtje kupoprodajne pogodbe – zamuda z izpolnitvijo obveznosti – dodatni rok za izpolnitev obveznosti - fiksni rok
Ker dopis tožnika z dne 11. 8. 2003 ni vseboval dodatnega roka, temveč samo obvestilo, da šteje pogodba za razdrto, je zmotno materialnopravno stališče sodišč druge in prve stopnje, da je tožnik z omenjenim dopisom toženki ponudil dodaten rok za izpolnitev obveznosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev seja pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če obsojenec ni zahteval izločitve sodnika višjega sodišča pred začetkom seje senata, ne more v postopku z izrednim pravnim sredstvom uveljavljati, da je bila v pritožbenem postopku storjena relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP kot posledica kršitve 6. točke 39. člena ZKP.
OZ člen 15, 19, 21, 22, 25, 26, 27, 28, 31, 33, 101. SPZ člen 23. ZPP člen 313, 313/2.
ponudba – sprejem ponudbe – oblikovalna pravica – ugotovitvena tožba – oblika pogodbe – odložni pogoj – odobritev državnega organa – dovoljenje državnega organa – čas sklenitve pogodbe – učinek ponudbe – do kdaj veže ponudba – ponudba, v kateri je določen rok – oblika ponudbe – sprejem ponudbe z zamudo – predpogodba – načelo sočasnosti izpolnitve
Pogodba je nastala na podlagi tožničine izjave, da ponudbo sprejema. Učinek oblikovanja je nastopil že z enostransko izvršitvijo oblikovalnega upravičenja in ne šele z oblikovalno sodno odločbo. Tej pravovarstveni potrebi po svoji vsebini ustreza ugotovitvena tožba, ki se glasi na ugotovitev nastopa oblikovalnega učinka.
Pogodbenik, ki drugemu onemogoča ali neutemeljeno odklanja izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma iz pogodbe o preužitku pravilno ne more zahtevati razveze pogodbe.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z izpodbojnim zahtevkom upnik uveljavlja vračilo koristi, ki je bila pridobljena z oškodovanjem. To korist pa lahko upniku vrne samo tisti, ki jo je pridobil (toženci). Dolžnik bi se lahko pridružil tožencem kot stranski intervenient.
Ker je bila posojilna pogodba sklenjena med pravdnima strankama, toženka pa ni zatrjevala, da bi se s tožnikom kot posojilodajalcem dogovorila, da posojilo vrača tretjemu ali prek tretjega, njene trditve, da je posojilo vrnila posredniku, ne morejo vplivati na odločitev o zahtevku za izpolnitev obveznosti iz naslova danega posojila.
pripor - bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odreditev pripora – sklep o priporu - trajanje pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Zakon o kazenskem postopku predpisuje časovno omejitev trajanja pripora in ne zahteva, da je trajanje oz. datum, do katerega je pripor odrejen, naveden v sklepu o odreditvi pripora.
Pri kaznivih dejanjih, katerih storitev pomeni močno ogrožanje varnosti drugih oseb, za odreditev pripora zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti.
dopuščena revizija – začasno zastopanje odvetnika – odgovor na tožbo - odstop od sodne prakse
Odločitev, ki jo bo prva toženka lahko izpodbijala z revizijo, odstopa od odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 326/2010, v kateri je bilo zavzeto stališče, da je začasno zastopanje po odvetniku nedopustno le v zvezi z vlogami, ki jih določba petega odstavka 98.a člena ZPP izrecno ureja (tožba, pravno sredstvo) ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012974
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
gradbena inšpekcija - dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – nekonkretizirano pravno vprašanje - sklicevanje na zakonsko besedilo – zelo hude posledice - pavšalne navedbe
Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje in zgolj citira zakonsko besedilo, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka obstoj zelo hudih posledic z navedbo, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njeno poslovanje, ni izkazala.
predlog za dopustitev revizije – nemožnost uporabe solastne stvari - uporabnina – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker se v predlogu navedeni judikati Vrhovnega sodišča opirajo na bistveno drugačno dejansko stanje, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP in je predlog zavrnilo.
URS člen 26. ZOR člen 154, 172. CZ člen 43. ZUP člen 149.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo upravnega organa – zaseg vozila – oprostitev v kazenskem postopku – odvzem vozila v carinskem postopku – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vezanost upravnega organa na oprostilno kazensko sodbo
Odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ pri opravljanju svojih funkcij je predvidena v 172. členu ZOR. V obravnavanem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bil zaseg tožnikovega vozila zakonit, prav tako tudi celoten carinski oziroma upravni postopek z odvzemom vozila.Zakonito postopanje organov pa ne more biti protipraven poseg v človekovo pravico.
URS člen 26. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. ZOR člen 154, 158, 172, 412/3. OZ člen 131, 135, 148, 393/3.
odgovornost države – odgovornost države za škodo, ki jo povzroči inšpekcijski organ – protipravnost ravnanja inšpektorja – postopek za izdajo odločbe o rušenju črne gradnje – kršitev pravice do izjave v postopku - vzročna zveza – protipravnost - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – aktivno sosporništvo - zavrženje revizije
Ko gre za čisto procesno formalno nezakonitost, ki je za končni vsebinski rezultat nepomembna, je odgovornost države praviloma izključena, ker ni zadostne povezave med nezakonitostjo in škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – sodnik pristojnega pritožbenega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je tožnik sodnik pritožbenega sodišča stvarno pristojnemu sodišču, samo po sebi ne predstavlja take okoliščine, ki bi narekoval prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka sodnica stvarno in krajevno pristojnega sodišča za odločanje, je tehten razlog za prenos pristojnosti.
Tožnik v pritožbi uveljavlja kršitev 139. člena ZUP, pri tem pa ne navaja nobene nove okoliščine ali dejstva, do katerega naj bi uradna oseba, ki je vodila upravni postopek, prišla, če bi pri sprejemanju prošnje za priznanje mednarodne zaščite dejansko stanje razjasnjevala vsestransko. Ker tožnik niti ne nakaže, kakšna pravno relevantna dejstva oziroma okoliščine so bile zaradi tega v postopku spregledane, s takšnim pritožbenim ugovorom ne more uspeti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005547
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 325.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je v opisu kaznivega dejanja zatrjevana vzročna zveza med obdolženčevo kršitvijo cestnoprometnih predpisov in posledico, sodišče pa o tem odloča kot o dejanskem vprašanju in presodi, da vzročna zveza ni podana, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne more uspeti z navedbo, da je bil kršen zakon v vprašanju glede obstoja kaznivega dejanja.