ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved – rok za odpoved
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti je za začetek teka roka za odpoved odločilen datum, ko delodajalec od pristojne komisije prejme mnenje, v katerem je ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
Dolžnost povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, izhaja že iz prvega odstavka 130. člena ZDR. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik do plačila kilometrine glede na dejansko evidentirane in opravljene službene vožnje upravičen tudi na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.
ZZVZZ člen 29. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - ugotavljanje za nazaj
Tožnik ni bil v bolnišnici, ni zbolel v tujini in sodišče tudi ni ugotovilo drugih utemeljenih primerov, zaradi katerih tožnik ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost.
začasna nezmožnost za delo – diagnoza bolezni – vpliv na priznanje pravic - pravni interes
Morebitna ugotovitev, da je bila tožnica nezmožna za delo zaradi druge bolezni kot jo je navedla osebna zdravnica, pravnega položaja tožnice pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja v nobenem primeru ne bi izboljšala ali spremenila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponudbe ustrezne zaposlitve - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Na podlagi določb v času izdaje spornih odločb veljavnega 242. člena ZDR zavarovanec na podlagi zavarovanja za brezposelnost ni imel pravice do denarnega nadomestila, če mu je prenehala pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje v smislu 90. člena ZDR, ker kot delavec pri delodajalcu ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas, enakovreden prejšnji zaposlitvi ter ustrezno ali primerno delo.
začasna nezmožnost za delo – dokončna odločba – sodno varstvo - procesna predpostavka
Po določbi 63. člena ZDSS-1 bi bil socialni spor dopusten, če bi tožnica uveljavljala sodno varstvo zoper dokončen (upravni) akt tožene stranke zaradi nepriznanja bolniškega staleža.
ZSDP člen 65, 65/1, 71, 71/1, 72. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 25.
otroški dodatek – odmera - dohodkovni cenzus – vračilo preplačila ZPIZ – dohodki iz obdobja več let
Sodišče druge stopnje je zmotno presodilo, da znesek nadomestil, ki naj bi jih tožničin mož vrnil Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavlja „odhodek“, ki ga od osnove za določitev cenzusa za priznanje otroškega dodatka ni mogoče odšteti oziroma nima nobenega vpliva na višino te osnove.
ZDR člen 20, 88, 88/1, 88/1-1, 118. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sistemizacija – sprememba pogojev oziroma vsebine del – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje odločilnih razlogov – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Iz določbe drugega odstavka 20. člena ZDR izhaja, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje del na posameznem delovnem mestu. Če teh pogojev oziroma vsebine del, ki je določena in odgovarja vsebini nalog iz pogodbe o zaposlitvi delavca, ne spremeni, in na delovno mesto z enako vsebino in zahtevnostjo zaposli drugega delavca, ne pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Le presoja uprave, da bi z novim delavcem lažje dosegli zastavljene cilje poslovanja, brez ustrezne spremembe vsebine dela, še ne zadošča za odpoved iz poslovnega razloga.
ZPIZ-1 člen 2. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Sporazum o vprašanjih nasledstva ne ureja individualnih pravic bivših vojaških zavarovancev, temveč določa le izhodišča in obveze posameznih držav naslednic za ureditev teh vprašanj.
Morebitno pravno podlago za priznanje pokojnine revidentu bi lahko predstavljale določbe ZPIZVZ, vendar je bil na tej pravni podlagi njegov zahtevek že zavrnjen v drugem postopku.
Vsaka kršitev ali opustitev še ne zadošča za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To velja tudi v primeru, če gre za delo na delovnem mestu, na katerem ima delavec opravka z denarjem – kljub sodni praksi, ki te primere obravnava strožje. Pri presoji okoliščin in interesov za nadaljevanje delovnega razmerja je namreč treba upoštevati še druge okoliščine primera, ki zajemajo tudi dotedanje delo delavca, odnos do drugih delavcev in delodajalca, ravnanje delavca ob ugotovitvi kršitve, njegovo ravnanje kasneje, v sodnem postopku, itd. ter jih ustrezno ovrednotiti.
invalidnost – vzrok invalidnosti – poškodba pri delu – obseg pravic – sprememba tožbe
Če poškodba zapestja ni nastala kot poškodba pri delu, za obseg tožnikovih pravic niti ni bistveno, ali je njegova invalidnost posledica te poškodbe ali posledica bolezni, saj je v obeh primerih obseg pravic iz invalidskega zavarovanja enak.
Glede na določbe 184. člena ZPP tožnik v pritožbenem in revizijskem postopku tožbenega zahtevka ne more širiti na priznanje višje stopnje invalidnosti.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec - porušeno zaupanje - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - uporaba ZDR - A - odškodnina - kriteriji za odmero - starost delavca - primerjava z odpravnino
Sodišče prve stopnje res ni ugotavljalo tega, ali je tožnik tudi oškodoval toženo stranko (le-ta se je sklicevala na več primerov oškodovanja in nepravilnega dela tožnika), vendar to za presojo po drugem odstavku 118. člena ZDR ni odločilno. Bistveno je namreč, da je bil tožnik vodja prodaje tožene stranke v Sloveniji in obenem njen prokurist, direktor tožene stranke pa ni bil prisoten v Sloveniji. Vse te okoliščine zahtevajo veliko stopnjo zaupanja tožene stranke v tožnikovo delo. Prav v takšnih okoliščinah je objektivno razumljivo, da ob številnih sumih v pravilnost dela delavca od delodajalca ni mogoče pričakovati nadaljnjega zaupanja, še posebej ker je do tega prišlo že v kratkem obdobju (sedem mesecev) po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Ker je do odločanja sodišča o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in tudi datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča prišlo 11. 1. 2008, je pri priznanju in odmeri odškodnine treba uporabiti ZDR-A.
Delavčeva večja starost le načeloma lahko pomeni tudi težjo zaposljivost, vendar pa je zaposljivost odvisna od okoliščin vsakega primera – upoštevajoč izobrazbo, druga znanja in sposobnosti delavca, izkušnje, itd. Možnost nadaljnje zaposlitve, torej sklenitve delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, tudi sicer ne more biti edina odločilna okoliščina, saj lahko delavec svoje nadaljnje angažiranje in s tem pridobivanje dohodka uresničuje tudi na druge načine, npr. s podjetniško aktivnostjo.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - čas prejemanja nadomestila - predlog za presojo ustavnosti
V čas zavarovanja, od katerega je v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZZZPB odvisno trajanje pravice do denarnega nadomestila, se ne upošteva časa, ko je bila tožnica kot brezposelna oseba vključena v javna dela.
Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona. To mora storiti takrat, ko samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z ustavo.
ZDR člen 88, 116. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - rok za odpoved - začetek teka roka - A
Ob stališču Vrhovnega sodišča, da po ureditvi v ZPIZ-1 in ZZRZI, na katero se sklicuje ZDR, pred pridobitvijo mnenja Komisije razlog invalidnosti ni obstajal, lahko tudi po 28. 11. 2007 rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu začne teči šele z izdajo mnenja Komisije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005426
ZKP člen 149b, 149b/3, 371, 371/1-8, 372, 372-1. KZ člen 187, 187/3, 187/5. URS člen 37.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - policijska pooblastila – pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – podatki o uporabniku komunikacijskega sredstva – IP naslov – varstvo zasebnosti - tajnost občil – kršitev kazenskega zakona – posest in posredovanje pornografskega gradiva – zakonski znaki kaznivega dejanja – posredovanje – odvzem pornografskega materiala
Pri uporabi spletnega komuniciranja s pomočjo programa (kot npr. programa E-mule), ki omogoča praktično neugotovljivo množico možnih naključnih kontaktov, ni mogoče govoriti o zasebni komunikaciji.
Onemogočanje uporabe pornografskega materiala kot druga možna oblika izvršitve varnostnega ukrepa po petem odstavku 187. člena KZ je subsidiarne narave in pride v poštev, ko predmeta zaradi njegove narave ni mogoče odvzeti.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – kršitev osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – hiša tožnikov je od cesta oddaljena 20 metrov, prvi tožnik in druga tožnica (oba zaposlena) pa sta bila v relevantnem obdobju, t.j. od srede februarja 2005 do konca oktobra 2008, dnevno odsotna po 8 oziroma 6 ur.
tožba na razveljavitev kreditne pogodbe – poroštvo – zavarovanje terjatve - ustanovitev zastavne pravice - bistvena zmota poroka - opravičljiva zmota – skrbnost pri prevzemu poroštvene obveznosti
Tožniku, ki se ni prepričal, ali je glavni dolžnik - kreditojemalec pridobil lastninsko pravico na nepremičnini v zatrjevanem deležu do 7/25 in ali je v zavarovanje svojega dolga zastavil svoje premoženje, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo z dne 30. 9. 1994, je mogoče očitati malomarno ravnanje.
Za dopustnost ugotovitvene tožbe bi morala tožeča stranka izkazati, da (1) je njen pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede obstoja zatrjevanega kupoprodajnega razmerja, ta negotovost pa je posledica toženčevega ravnanja, (2) in (3) nima učinkovitejšega pravnega sredstva za zavarovanje svojega pravnega položaja.
ZDen člen 3, 4, 5, 54, 54/1, 56, 56/1, 64, 64/1. ZIKS člen 145, 145č. URS člen 33. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Odlok AVNOJ) člen 1, 1-1, 1-2.
podržavljenje premoženja – pravna podlaga nacionalizacije premoženja - zaplemba – odlok AVNOJ - denacionalizacija – predlog za denacionalizacijo – rok za vložitev predloga – zamuda prekluzivnega roka – sodni postopek – upravni postopek
Predlagatelj za denacionalizacijo zahteve zaradi poteka prekluzivnega roka nimajo več možnosti vložiti, saj bi bila ta kot prepozna zavržena. Odločitev o zavrnitvi zahtevka, ki temelji na presoji, da zahtevek, ki so ga predlagatelji vložili na podlagi določb ZIKS, ni utemeljen, predlagateljem samo navidezno dopušča uveljavitev pravice do denacionalizacije v postopku pred upravnim organom, v resnici pa jim to pravico dokončno odvzema. S tako odločitvijo bi bila zato kršena pravica predlagateljev do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 9, 9/1, 12.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice- državljanstvo
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, ni izkazala z navedbo, da izpodbijana odločitev zanjo pomeni izgubo pomembnega premoženja.