ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
pripor – odreditev pripora – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Delitev vlog med soobdolženci pri izvršitvi kaznivih dejanj sodi v področje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ni predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost upravljalca ploščadi – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari - dvignjena plošča tlakovca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – povrnitev škode – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Poškodba plošče ne pomeni nevarne stvari ali mesta, ki bi utemeljevalo objektivno odgovornost.
Dvig roba plošče za 1,5 do 2 cm ni terjal od toženke kot lastnice in upravljalke ploščadi nobenega ukrepanja. Tako spremenjena pohodna površina je v mestnem okolju v mejah normalnega in sprejemljivega, saj čisto ravnih in povsem nepoškodovanih površin ni veliko in tega tudi ni mogoče zahtevati. Zato ni niti krivdne odgovornosti toženke.
ZSReg člen 8, 8/2, 33, 41. ZGD-1 člen 256, 268, 268/1, 276. OZ člen 5, 14, 90, 90/2, 94.
konvalidacija - načelo vestnosti in poštenja - sklep nadzornega sveta - sankcije za primer neveljavnosti sklepa nadzornega sveta - analogna uporaba OZ - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register - razlog za pomanjkanje pravnega interesa - splošni interes delničarstva za zakonito poslovanje delniške družbe - časovno neomejeno uveljavljanje ničnosti
Če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, lahko pride v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti. Le če so okoliščine posameznega primera v bistvenem podobne zakonsko urejenemu dejanskemu stanu, lahko utemeljimo analogno (in na podlagi 14. člena OZ smiselno) uporabo sankcij, ki jih pozna domače obligacijsko pravo za neveljavnost pogodb, v primeru domnevno »neveljavnih« sklepov nadzornega sveta z oblikovalnim učinkom.
Položaj tožeče stranke, ki kot delničar tožene stranke izpodbija veljavnost sklepov nadzornega sveta, ni primerljiv z nobenim izmed položajev, v katerem ima pogodbena stranka po OZ zahtevek na razveljavitev pogodbe.
Tožeča stranka je trdila (in predlagala dokaze), da je bila v postopku oblikovanja izpodbijanih sklepov kršena temeljna zapoved za vzpostavitev formalne strukture delniške družbe, katere smisel je ustrezno in uravnoteženo upoštevanje (med drugimi) tudi interesov delničarjev, ter s to pomanjkljivostjo utemeljevala tožbo na ničnost vpisa v sodni register. To v načelu zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register, saj ta drugače odprave posledic zatrjevanega nezakonitega stanja v delniški družbi, katere delničar je, niti ne more doseči.
Splošni interes delničarja, da delniška družba posluje zakonito, ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost sklepa nadzornega sveta.
Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) v razmerju med strankami civilnopravnega razmerja terja, da prizadeta stranka notificira svoje stališče o ničnosti pravnega posla. Sklicevanje na pravilo o (načelno) časovno neomejeni pravici do uveljavljanja ničnosti (93. člen OZ) zato ne bi smelo biti uspešno, če bi se ta pravica uveljavljala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, to je takrat, ko bi zavezanec zaradi vseh okoliščin primera, vključno s potekom časa, lahko upravičeno računal, da ne bo izpostavljen sankciji ničnosti sklepa nadzornega sveta, ker je upravičenec s svojim obnašanjem in odlašanjem vzbujal vtis, da ničnosti ne bo uveljavljal.
ZIZ člen 9, 9/6, 15, 55, 55/1-12, 56a. ZPP člen 374, 374/2, 377, 391, 391/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – pravni interes – ustavitev izvršbe po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti je prišlo do ustavitve izvršbe. Ustavitev postopka velja za postopek v celoti – torej tudi za tisti del, ki je bil (zaradi zahtev Sodnega reda) izločen v poseben spis (izvršba na nepremičnine), saj ta del ne more imeti samostojne, od siceršnjih pogojev za izvršbo, neodvisne usode. Ker odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more vplivati na nadaljnji tek oziroma izid (konec – ustavitev) izvršilnega postopka, ni (več) podan pravni interes za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005504
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5, 378, 420, 420/2, 421, 421/3. KZ člen 217, 256, 258.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi o odločilnih dejstvih - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - goljufija - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - stek kaznivih dejanj - obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje listin - pravna opredelitev - odmera kazni - obvestilo o pritožbeni seji
Pri kaznivih dejanjih ponarejanja listin in goljufije gre praviloma za realen stek, ker je tudi objekt kazenskopravnega varstva različen. Kaznivo dejanje ponarejanja listin lahko izgubi samostojnost v tistih primerih, ko je storitev tega dejanja pogoj za storitev kaznivega dejanja goljufije.
dopuščena revizija – zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo – zastaranje zahtevka zavarovanca – začetek teka zastaralnega roka- pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali v primeru, ko oškodovanec odškodnino od zavarovanca zahteva ali jo od njega dobi, začne teči zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, ali od dneva, ko mu je zavarovanec škodo povrnil?“
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe bi morala tožnika dokazati, da je njuna obveznost iz sodne poravnave zaradi izpolnitve prenehala. Ker nepravilna izpolnitev tudi šteje za neizpolnitev, je bilo na njuni strani dokazno breme, da je njun pravni prednik sanacijo izvedel pravilno in v skladu s pogoji, določenimi v sodni poravnavi.
Pravilni so razlogi pritožbenega sodišča, zakaj v tej zadevi materialnopravnih učinkov sodne poravnave ni mogoče enačiti z učinki gradbene pogodbe. Pravni prednik tožnikov se je brez plačila zavezal sanirati svoj zgornji zid in ne spodnji zid tožencev. Svojo nepogodbeno odškodninsko obveznost je s sodno poravnavo potrdil (da bi se izognil zahtevani odstranitvi zidu), vendar s tem njegova obveznost ni pridobila učinkov obveznosti iz gradbene pogodbe. Ker je njegova obveznost povzeta v sodni poravnavi (1995), zanjo velja najdaljši zastaralni rok 10 let, ki je bil prekinjen že v istem letu, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo oziroma izvršbo (1998).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razmerja med zakonitim zastopnikom stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
Povezanost zakonite zastopnice s posameznimi sodniki pristojnega prvostopenjskega in pritožbenega sodišča lahko predstavlja razlog za njihovo izločitev po določbi drugega odstavka 71. člena ZPP, ne pa za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZGD-1 člen 40, 40/2, 512. ZNP člen 21. ZRev-2 člen 38.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - skrben pregled poslovanja - določitev prodajne cene poslovnega deleža - pomoč tretjega - varstvo poslovne skrivnosti
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja.
Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni
predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo.
Pri opravi vpogleda mu je lahko v pomoč tretja oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, npr. odvetnik, računski ali davčni svetovalec. Odklonitev te možnosti bi pravico družbenika po prvem odstavku 512. člena ZGD-1 lahko izvotlila.
Vpogled v knjige in spise družbe po naravi stvari vključuje tudi možnost vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost. Glede na to, da je družbenik že po splošnih pravilih ZGD-1 dolžan varovati podatke, ki so poslovna skrivnost, mu vpogleda v dokumentacijo družbe zgolj zaradi obstoja objektivne možnosti posredovati zaupne podatke nepooblaščenim osebam ni dopustno omejevati.
Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti veže tudi strokovno usposobljeno osebo, s katero si družbenik pri vpogledu lahko pomaga. Če gre za revizorja, takšna dolžnost izhaja že iz 38. člena Zakona o revidiranju-2 (v nadaljevanju ZRev-2), v vsakem primeru pa tudi zanj veljajo splošne določbe ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Družba lahko razglasi, da so poslovna skrivnost podatki, ki bi utegnili biti razkriti v poročilu o skrbnem pregledu, ter na ta način naznani, da ne smejo postati javno dostopni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001643
ZPP člen 339, 339/2-12. ZIP člen 251c, 251c/1, 251c/2. ZIZ člen 24, 24/I.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi ZIP - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava – konkurenca izvršbe na podlagi verodostojne listine in izvršbe na podlagi izvršilnega naslova – subjektivne meje pravnomočnosti - odstop terjatve
ZIZ formalno ne omejuje možnosti izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Takšne možnosti v obravnavanem primeru ne omejuje niti materialno (vsebinsko).
Ni razvidno, da bi tožeča stranka (nova upnica) izkazala prehod terjatve z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Zato je (kljub razlagi o raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma iz prvega odstavka 251. c člena ZIP na tožečo stranko) preuranjen zaključek sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru šlo za odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava; posledično pa njegov zaključek, da gre za absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma gre za omejen (zgolj prejudicialen) razširjen učinek pravnomočnosti. V pravdnem postopku ima namreč sporazum, sklenjen med cedentko in dolžnico (toženo stranko), ki ima moč sodne poravnave, prejudicialen pomen za cesionarko (in dolžnico), ki ji zato ni treba dokazovati obstoja terjatve in času njene dospelosti. Dokazati mora le (še) prehod terjatve od stare na novo upnico. Dolžnica pa lahko (glede na časovne meje pravnomočnosti, ki veljajo tudi za sodno poravnavo), dokaže le morebitne dejanske spremembe glede terjatve in njene dospelosti, nastale po pravnomočnosti sporazuma strank iz 251.c člena ZIP.
določitev krajevne pristojnosti višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prenos sedeža stranke – prenos krajevne pristojnosti
Glede na to, da je tožena stranka med postopkom prenesla svoj sedež v Kranj, tožeča stranka pa ima svoj sedež na Igu pri Ljubljani, ter da sta odvetnika obeh strank iz Ljubljane, je očitno, da postopek pred sodiščem na Ptuju, ki prvega naroka za glavno obravnavo še ni opravilo, ne bi bil ekonomičen.
ZGD člen 232, 394, 394/2, 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 37. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/1, 370, 370/1.
izbris družbe iz sodnega registra – izbris družbe zaradi neuskladitve z ZGD – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – aktivni družbenik – prekluzivni rok - prenos delnic – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Enoletni rok za uveljavljanje terjatev do delničarjev je prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom preneha sama pravica in ne le pravica do pravnega varstva, kot je to v primeru zastaralnih rokov. Zakon načina uveljavljanja terjatve ne predpisuje, v vsakem primeru pa je potrebna določena aktivnost s strani upnikov, ki pa ni omejena zgolj na vložitev tožbe, temveč so pravno upoštevne tudi druge oblike upnikove aktivnosti, kot je na primer predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenike oziroma delničarje izbrisane družbe.
V primeru neuskladitve družbe z določbami ZGD družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik (šesti odstavek 580. člena ZGD), razen če dokažejo, da so bili zgolj pasivni družbeniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0013797
ZPP člen 367b, 367b/4.
predlog za dopustitev revizije – kršitev materialnega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sporazum o delitvi skupnega premoženja - neveljavnost pogodbe – ničnost notarskega zapisa – napake volje - nepopoln predlog za dopolnitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – opredelitev zatrjevanih procesnih kršitev - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005514
KZ-1 člen 86, 88. ZIKS-1 člen 8, 13.
način izvršitve kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – postopek za nadomestitev zapora s hišnim zaporom ali opravljanjem dela v splošno korist – postopek izvrševanja kazenskih sankcij - uporaba ZUP – varstvo pravic strank - pogojni odpust
V postopku, v katerem sodišče presoja utemeljenost predloga za nadomestitev izvrševanja zaporne kazni z delom v splošno korist (sodnik posameznik, ki je izrekel kazen zapora na okrajnem ali zunajobravnavni senat na okrožnem sodišču), odloča po določbah, ki veljajo za kazenski postopek in ne na podlagi ZIKS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZDen člen 19, 19/1-3, 32, 32/2, 88, 88/2.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – vračanje v naravi - park – zazidano stavbno zemljišče – status grajenega javnega dobra – sprememba namembnosti nepremičnine
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
motenje posesti – motilno dejanje – zahteva za varstvo zakonitosti
Motilno dejanje je tako dejanje motilca glede predmeta v tuji posesti, s katerim nastane novo, spremenjeno posestno stanje; motilno dejanje ima dva komplementarna učinka glede predmeta posesti: dejanska posest dotedanjega posestnika preneha ali se omeji, hkrati pa se na drugi strani vzpostavi nova dejanska oblast motilca ali pa se njegova že prej obstoječa dejanskega oblast razširi ali osvobodi prejšnjih omejitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – sorodstveno razmerje med pravdno stranko in sodnikom višjega sodišča
Dejstev, da je tožnik oče višjega sodnika, ki sodniško funkcijo opravlja na Višjem sodišču v A., ki odloča o pritožbah zoper odločbe sodišča, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku in da je član personalnega sveta Višjega sodišča v A., ki podaja ocene sodniške službe za sodnike sodišč prve stopnje s svojega območja, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP.
ZDoh člen 48. ZDDPO-UPB1 člen 12. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 1-1, 1-8. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih člen 2, 2/1, 4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dohodkov iz dejavnosti - investicijska olajšava – davčna olajšava za nakup nepremičnin – vsebinski pogoji za priznanje davčne olajšave – dokazno breme – davčno priznani odhodki - opredmeteno osnovno sredstvo
Za priznanje investicijske olajšave v opredmeteno osnovno sredstvo morajo biti izpolnjeni pogoji glede opredelitve opredmetenega osnovnega sredstva po SRS kot vsebinski pogoji glede uporabe opredmetenega osnovnega sredstva za opravljanje dejavnosti davčnega zavezanca.
spor o pristojnosti – pristojnost za odločanje o zadržanju v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve po sklepu sodišča – stalno prebivališče nasprotnega udeleženca – začasno prebivališče nasprotnega udeleženca – izbirna pristojnost- pomožna krajevna pristojnost
Pravilo 1. odstavka 41. člena ZDZdr uzakonja izbirno, ne pa pomožno krajevno pristojnost.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zavarovanje AO-plus - pojem prometne nesreče – udeležba vozila v prometu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Splošni pogoji zavarovanja AO-plus povračilo škode vežejo na prometno nesrečo. Tožnik ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj je bilo v zadevi Višjega sodišča v Celju Cp 1260/2007 in drugih zadevah, o katerih so odločila sodišča v priloženih odločbah, ugotovljeno, da je do poškodb vselej prišlo zaradi premika vozila. V obravnavani zadevi pa je zavrnitev zahtevka temeljila prav na ugotovitvi, da tožnikovega odskoka ni povzročil premik vozila.