izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi – napaka volje – sprememba delodajalca
Ker tožnica ni dokazala, da je podpisala pogodbo o zaposlitvi z drugo toženo stranko pod vplivom sile, grožnje ali prevare, niti ni bila v dokaznem postopku ugotovljena druga pravnorelevantna napaka volje glede bistvenih sestavin pogodbe, je sklenjena pogodba o zaposlitvi izraz tožničine volje in je zato veljavno sklenjena.
poškodba pri delu – samovoljna vožnja valjarja – odškodninska odgovornost delodajalca – izključitev odškodninske odgovornosti
Tožnik se je vožnje valjarja lotil samovoljno. Odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu določb drugega odstavka 153. člena OZ je izključena, ker takega ravnanja tožnika ni mogla pričakovati in se izogniti njegovim posledicam. Izključena je tudi krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu prvega odstavka 131. člena OZ, saj je ob samovoljnem ravnanju tožnik poškodbe utrpel brez krivde tožene stranke.
ZDR člen 73. ZJU člen 24, 25, 39, 152a. ZUJIK člen 45. ZPP člen 181, 274. ZUstS člen 43, 44.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odklonitev dela pri prevzemniku – sprememba delodajalca – storitvena dejavnost – prenos pogodbe o zaposlitvi – ZUJIK – razveljavitev določbe zakona – učinkovanje ustavne odločbe - sklep o premestitvi – rok za vložitev tožbe
V dejavnostih, v katerih pri prenosu ne pride do prenosa sredstev, mora biti prenesena občutna delovna sila, ki je delala pri prenosniku, kar je lahko kriterij za kohezivno enoto (zadeva Temco C-51/00). Ker je bilo v obravnavanem primeru za eno leto pogodbeno prepuščeno vzdrževanje parkovnih površin, bi morali biti pri takšnem prenosu storitvene dejavnosti navzven drugemu izvajalcu preneseni tudi drugi delavci tožene stranke, da bi lahko tak prenos dejavnosti šteli za prenos podjetja.
Prenos pogodbe o zaposlitvi med delodajalcema, če ne gre za prenos gospodarske enote v skladu z Direktivo, bi bil možen le ob pogodbenem soglasju delavca, ki ga želita delodajalca prenesti. Ker ga revident v obravnavanem primeru ni podal, je bil tudi njegov prenos pogodbe o zaposlitvi brez pravne podlage.
Ker je revident prepozno izpodbijal pravnomočen sklep o premestitvi, je bila tožba pravilno zavržena, na drugačno odločitev pa nima vpliva zatrjevana ničnost, saj se ta preverja vsebinsko samo, če so pred tem podane procesne predpostavke za obravnavo tožbenega zahtevka.
ZOFVI člen 99, 108, 109, 136a. ZDR člen 10, 29, 52.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - pogodba o zaposlitvi za določen čas – opredelitev razloga v pogodbi - transformacija v pogodbo za nedoločen čas – izobrazba - neizpolnjevanje zakonskih pogojev
Iz ZDR ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden že v pisni pogodbi o zaposlitvi, temveč ga tožena stranka lahko dokaže tudi v sodnem postopku.
Očitno napačno sklicevanje na pravno podlago za sklenitev pogodb s tožnikom ne more biti odločilno, saj že iz vsebine izreka sklepov o izbiri jasno izhaja, da bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas prav zato, ker kandidat ne izpolnjuje pogojev, zaposlitev pa je nujna zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja dela v zavodu - torej iz razloga po 6. odstavku 109. člena ZOFVI.
ZDR člen 88, 116. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalidnost – mnenje komisije po ZPIZ-1 – rok za odpoved
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti je za začetek teka tako subjektivnega kot tudi objektivnega roka za odpoved odločilen datum, ko je delodajalec od pristojne Komisije prejel mnenje, v katerem je ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
Iz določb ZPIZ-1 ne izhaja, da ima mnenje Komisije o podlagi za odpoved pogodbe o zaposlitvi takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi tega mnenja razlog za odpoved štel za dokazanega. Pridobitev mnenja Komisije predstavlja le z ZPIZ-1 določen pogoj za podajo odpovedi invalidu. Delodajalec pa je še vedno dolžan dokazati, da obstoji utemeljen razlog odpovedi.
ZDR člen 126. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine (1998) člen 3.
plačilo razlike plače - delavec s posebnimi pooblastili - izključitev veljavnosti kolektivne pogodbe
Ker se je tožnik glede na opredelitev njegovega položaja in delovnega mesta v individualni pogodbi o zaposlitvi uvrščal med delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kolektivna pogodba za dejavnost trgovine zanj ni veljala, kolikor se pogodba o zaposlitvi na kolektivno pogodbo ni izrecno sklicevala.
direktor – izvršitev sklepov skupščine – poročanje nadzornemu svetu - razrešitev direktorja – plačilo odpravnine
Tožnik je bil dolžan izvršiti sklepe skupščine o razrešitvi in imenovanju novih članov nadzornega sveta, ne glede na to, da je bila glede teh sklepov vložena izpodbojna tožba. Tako ugotovitev ničnosti sklepa skupščine kot razveljavitev izpodbojnega sklepa učinkujeta šele s pravnomočnostjo sodbe.
Poslovodja oziroma direktor d.o.o. mora poročati nadzornemu svetu na njegovo zahtevo o vseh vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe. Ta obveznost zajema tudi posredovanje dokumentacije o poslovanju.
Na podlagi prvega odstavka 449. člena ZGD poslovodja oziroma direktor d.o.o. vodi družbo na lastno odgovornost. Glede na to se tožnik v zvezi z realizacijo sklepov skupščine in nadzornega sveta tožene stranke ne more razbremeniti s sklicevanjem na nasvete profesionalne pravne pomoči, saj v okviru vodenja družbe na lastno odgovornost prevzema tudi odgovornost za izbiro pravne pomoči in za lastne sposobnosti za vodenje poslov.
vojaška pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Z MSVN je Republika Slovenija prevzela le obveznost izplačevanja že priznanih pokojnin, ki jo tudi izpolnjuje. Pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, kar je predmet tega postopka, gre za druga pravna vprašanja, ki jih je Republika Slovenija normativno uredila v ZPIZVZ, neodvisno od MSVN in že pred njegovo uveljavitvijo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zmanjšanje obsega vpisa dijakov – seznanitev z razlogom za odpoved – dejanska ugotovitev – računanje časa glede teka roka za odpoved
Ker ZDR nima posebnih določb o računanju časa glede teka roka za odpoved, je treba upoštevati 62. člen OZ, ki v prvem odstavku določa, da rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpodbijanje odpovednega roka - rok za vložitev tožbe
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. V okviru redne odpovedi lahko na zakonitost datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi odločilno vpliva prav določitev pravilnega oziroma zakonitega odpovednega roka. Zato predstavlja določba o odpovednem roku, če je ta vsebovana v odpovedi, element odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katerega nezakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami tretjega odstavka 204. člena ZDR.
Na podlagi določb petega odstavka 7. člena in 191. člena ZPIZ-1 je plačilo prispevkov lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja in ne pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neupravičen izostanek z dela – pripoznava tožbenega zahtevka – učinki pripoznave – poziv na delo
Pripoznava zahtevka ni neposredno učinkujoča procesna dispozicija, saj sodišče v primeru pripoznave izda posebno sodbo.
Vsaj pred vročitvijo sodbe na podlagi pripoznave v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja pogodbe, katerih učinki so že nastopili (torej delavka ni bila več v delovnem razmerju pri istem delodajalcu), delodajalec ne more enostransko zahtevati od delavke, da se odzove njegovemu pozivu na delo, in ji zato, ker se temu pozivu ni odzvala, očitati neupravičenih izostankov, kar naj bi predstavljalo razlog za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V postopku odločanja o začasni odredbi sodišče ne izvaja dokazov, temveč svojo odločitev opre na predložene dokaze, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje, da bi ga moralo sodišče v tem postopku zaslišati.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih sodbe – protispisnost – izvedenstvo – izločitev izvedenca – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če izvedenec ne bi opravil pregleda osebe, v zvezi s katero podaja mnenje, bi bilo mnenje mogoče izpodbijati kot nepopolno (257. člen ZKP), ne pa v okviru izločitvenih razlogov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005595
ZKP člen 234, 364, 364/7, 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2. KZ člen 11, 11/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – prekoračitev obtožbe – pravice obrambe – obrazložitev – zasliševanje prič – sposobnost pričanja – prekoračeni silobran – odpust kazni
Morebiten odvzem poslovne sposobnosti je sam zase drugotnega pomena za ugotavljanje oškodovančeve sposobnosti razumevanja njegovega procesnega položaja, zaznavanja obravnavanega dogodka, njegove spominske sposobnosti in sposobnosti reproduciranja.
Kadar obsojenec trdi, da mu je bilo zaradi neizvedbe dokaza kršeno procesno jamstvo iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, mora v vseh pravnih sredstvih, ki jih vlaga zoper takšno odločitev, konkretno izpodbijati utemeljitev sodišča, zakaj izvedba takšnega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza na instanci, ki bo o vloženem pravnem sredstvu odločala.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe – opis kaznivega dejanja – samovoljnost – zakonski znaki kaznivega dejanja
Izostanek razlogov o resni grožnji z napadom na življenje in telo, ki je eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem in drugem odstavku 310. člena KZ-1, predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.