Na podlagi določb petega odstavka 7. člena in 191. člena ZPIZ-1 je plačilo prispevkov lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja in ne pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
vojaška pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Z MSVN je Republika Slovenija prevzela le obveznost izplačevanja že priznanih pokojnin, ki jo tudi izpolnjuje. Pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, kar je predmet tega postopka, gre za druga pravna vprašanja, ki jih je Republika Slovenija normativno uredila v ZPIZVZ, neodvisno od MSVN in že pred njegovo uveljavitvijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpodbijanje odpovednega roka - rok za vložitev tožbe
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. V okviru redne odpovedi lahko na zakonitost datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi odločilno vpliva prav določitev pravilnega oziroma zakonitega odpovednega roka. Zato predstavlja določba o odpovednem roku, če je ta vsebovana v odpovedi, element odpovedi pogodbe o zaposlitvi, katerega nezakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami tretjega odstavka 204. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zmanjšanje obsega vpisa dijakov – seznanitev z razlogom za odpoved – dejanska ugotovitev – računanje časa glede teka roka za odpoved
Ker ZDR nima posebnih določb o računanju časa glede teka roka za odpoved, je treba upoštevati 62. člen OZ, ki v prvem odstavku določa, da rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nedoseganje pričakovanih rezultatov – zavarovalni zastopnik – enako obravnavanje delavcev
Tožnica v obdobju od 1. 7. 2003 do 30. 9. 2003 ni dosegla zahtevane spremembe portfelja. Za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela niso bili podani objektivni razlogi. Tožena stranka je upoštevala tožničino odsotnost v obravnavanem obdobju in zahtevane rezultate sorazmerno znižala. Ob upoštevanju tako ugotovljenih dejstev je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je bila tožnici pogodba utemeljeno odpovedana iz razloga nesposobnosti.
izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi – napaka volje – sprememba delodajalca
Ker tožnica ni dokazala, da je podpisala pogodbo o zaposlitvi z drugo toženo stranko pod vplivom sile, grožnje ali prevare, niti ni bila v dokaznem postopku ugotovljena druga pravnorelevantna napaka volje glede bistvenih sestavin pogodbe, je sklenjena pogodba o zaposlitvi izraz tožničine volje in je zato veljavno sklenjena.
ZDR člen 73. ZJU člen 24, 25, 39, 152a. ZUJIK člen 45. ZPP člen 181, 274. ZUstS člen 43, 44.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odklonitev dela pri prevzemniku – sprememba delodajalca – storitvena dejavnost – prenos pogodbe o zaposlitvi – ZUJIK – razveljavitev določbe zakona – učinkovanje ustavne odločbe - sklep o premestitvi – rok za vložitev tožbe
V dejavnostih, v katerih pri prenosu ne pride do prenosa sredstev, mora biti prenesena občutna delovna sila, ki je delala pri prenosniku, kar je lahko kriterij za kohezivno enoto (zadeva Temco C-51/00). Ker je bilo v obravnavanem primeru za eno leto pogodbeno prepuščeno vzdrževanje parkovnih površin, bi morali biti pri takšnem prenosu storitvene dejavnosti navzven drugemu izvajalcu preneseni tudi drugi delavci tožene stranke, da bi lahko tak prenos dejavnosti šteli za prenos podjetja.
Prenos pogodbe o zaposlitvi med delodajalcema, če ne gre za prenos gospodarske enote v skladu z Direktivo, bi bil možen le ob pogodbenem soglasju delavca, ki ga želita delodajalca prenesti. Ker ga revident v obravnavanem primeru ni podal, je bil tudi njegov prenos pogodbe o zaposlitvi brez pravne podlage.
Ker je revident prepozno izpodbijal pravnomočen sklep o premestitvi, je bila tožba pravilno zavržena, na drugačno odločitev pa nima vpliva zatrjevana ničnost, saj se ta preverja vsebinsko samo, če so pred tem podane procesne predpostavke za obravnavo tožbenega zahtevka.
Določitev prevzemnika odvetniške pisarne ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank umrlega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje. Smrt dotedanjega pooblaščenca (odvetnika) ne pomeni, da je bila tožena stranka dolžna čakati na novega prevzemnika odvetniške pisarne, saj bi za zastopanje lahko kadarkoli pooblastila drugega odvetnika.
Ustava v določbah o človekovih pravicah izrecno določa, da se te uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Neupoštevanje kasnejše ustavne odločbe, ki temelji na kršitvi človekovih pravic, bi Vrhovno sodišče sililo k (prav takšnemu) ravnanju, ki pa ga ustavno sodišče sankcionira v postopkih ustavnih pritožb. Če se zato izkaže, da je sodišče pri odločanju uporabilo oziroma se oprlo na protiustavno zakonsko procesno določbo, je takšna odločba protiustavna in s tem nezakonita.
poškodba pri delu – samovoljna vožnja valjarja – odškodninska odgovornost delodajalca – izključitev odškodninske odgovornosti
Tožnik se je vožnje valjarja lotil samovoljno. Odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu določb drugega odstavka 153. člena OZ je izključena, ker takega ravnanja tožnika ni mogla pričakovati in se izogniti njegovim posledicam. Izključena je tudi krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu prvega odstavka 131. člena OZ, saj je ob samovoljnem ravnanju tožnik poškodbe utrpel brez krivde tožene stranke.
ZOFVI člen 99, 108, 109, 136a. ZDR člen 10, 29, 52.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - pogodba o zaposlitvi za določen čas – opredelitev razloga v pogodbi - transformacija v pogodbo za nedoločen čas – izobrazba - neizpolnjevanje zakonskih pogojev
Iz ZDR ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden že v pisni pogodbi o zaposlitvi, temveč ga tožena stranka lahko dokaže tudi v sodnem postopku.
Očitno napačno sklicevanje na pravno podlago za sklenitev pogodb s tožnikom ne more biti odločilno, saj že iz vsebine izreka sklepov o izbiri jasno izhaja, da bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas prav zato, ker kandidat ne izpolnjuje pogojev, zaposlitev pa je nujna zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja dela v zavodu - torej iz razloga po 6. odstavku 109. člena ZOFVI.
Tožeča stranka ni dokazala, da bi toženec ravnal v nasprotju z njenimi navodili oziroma izrecnimi odobritvami in je s tem prevzela tudi rizike takega poslovanja.
sorazmerni del invalidske pokojnine - revizija – revizijski razlogi – dejansko stanje
Tožnik zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti ne navede niti jih z ničemer ne obrazloži oziroma utemelji, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.
Tožnik ne navede, katero materialno pravo naj bi bilo kršeno in kako. Svoje nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami na kratko utemeljuje le s sklicevanjem na del mnenja sodnega izvedenca in s pavšalnim sklicevanjem na „medicinsko dokumentacijo“, ne da bi jo vsaj določljivo opredelil. Na podlagi take revizije izpodbijane sodbe glede pravilne uporabe materialnega prava ni mogoče preizkusiti, po uradni dolžnosti pa na podlagi spremenjene določbe 371. člena ZPP revizijsko sodišče ne pazi več na to.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005595
ZKP člen 234, 364, 364/7, 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2. KZ člen 11, 11/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – prekoračitev obtožbe – pravice obrambe – obrazložitev – zasliševanje prič – sposobnost pričanja – prekoračeni silobran – odpust kazni
Morebiten odvzem poslovne sposobnosti je sam zase drugotnega pomena za ugotavljanje oškodovančeve sposobnosti razumevanja njegovega procesnega položaja, zaznavanja obravnavanega dogodka, njegove spominske sposobnosti in sposobnosti reproduciranja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih sodbe – protispisnost – izvedenstvo – izločitev izvedenca – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če izvedenec ne bi opravil pregleda osebe, v zvezi s katero podaja mnenje, bi bilo mnenje mogoče izpodbijati kot nepopolno (257. člen ZKP), ne pa v okviru izločitvenih razlogov.
V postopku odločanja o začasni odredbi sodišče ne izvaja dokazov, temveč svojo odločitev opre na predložene dokaze, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje, da bi ga moralo sodišče v tem postopku zaslišati.
Kadar obsojenec trdi, da mu je bilo zaradi neizvedbe dokaza kršeno procesno jamstvo iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, mora v vseh pravnih sredstvih, ki jih vlaga zoper takšno odločitev, konkretno izpodbijati utemeljitev sodišča, zakaj izvedba takšnega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza na instanci, ki bo o vloženem pravnem sredstvu odločala.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe – opis kaznivega dejanja – samovoljnost – zakonski znaki kaznivega dejanja
Izostanek razlogov o resni grožnji z napadom na življenje in telo, ki je eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem in drugem odstavku 310. člena KZ-1, predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.