ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-8, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina za nepremoženjsko škodo – dokaz z izvedencem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
O izvedbi dokaza z izvedencem, njegovem zaslišanju in dopolnjevanju izvedenskega mnenja obstaja sodna praksa vrhovnega sodišča in predlagatelj ni izkazal obstoja kršitve pravdnega postopka, ki jo zatrjuje. Tudi odločitev glede odškodnine ne odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča.
dopuščena revizija - pooblastilo za vložitev tožbe – odvetnik kot pooblaščenec
Poročilo sodišča prve stopnje z dne 15. 10. 1010, ki vsebuje ugotovitev, da je zapis „+ pooblastilo“, ki pomeni potrditev, da je bilo tožbi pooblastilo priloženo, napravila sodna uslužbenka, potrjuje verjetnost, da je bila kršena določba petega odstavka 98. člena ZPP, po kateri sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže; glede te kršitve je zato revizijo dopustilo (346. c člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – opredelitev pravnega vprašanja - kršitev določb pravdnega postopka – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj sicer navaja, da zastavlja sporna materialnopravna vprašanja, vendar pa ne gre za pravna vprašanja, pač pa trditve, ki ne dosegajo zakonskega pogoja po natančni in konkretni navedbi spornega vprašanja.
predlog za dopustitev revizije – obseg zapuščine – nepopoln predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – istočasno vložena predlog za dopustitev revizije in revizija - postopek z revizijo
Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila „predlog za dopustitev revizije in revizijo“. Postopka z revizijo, ki je bila vložena pod predpostavko, da bo predlogu za dopustitev revizije ugodeno, sodišče ne bo nadaljevalo, saj se navedena predpostavka ni uresničila.
Trditev o kršitvi postopka (obe nižji sodišči naj bi zmotno uporabili razpravno načelo) ni utemeljena z natančnim in konkretnim opisom kršitve, v zvezi s trditvami o civilni delitvi skupnega premoženja (z delitvijo kupnine ob prodaji hiše) pa ni navedeno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje – nedenarni zahtevek – procesna skrbnost pravdne stranke – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, v katerem stranka ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, s katero je odločeno o nedenarnem zahtevku, ni popoln.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prirejanje iger na srečo - verjetnost obstoja težko popravljive škode - prepovedane igre na srečo - način onemogočanja prepovedanih iger na srečo
Upravni organ prve stopnje tožeči stranki ni naložil, da bi pri omejitvi dostopa do določene spletne strani morala uporabiti prav DPI tehnologijo, pač pa je določil, da je treba gospodarski družbi B., ki nima koncesije za prirejanje iger na srečo, onemogočiti prirejanja internetnih iger na srečo tako, da se tožeči stranki kot ponudniku storitve informacijske družbe naloži onemogočitev pretvorbe tekstovnega spletnega naslova www.... v IP naslov. Da bi ji z izpodbijanim sklepom naloženi način onemogočanja prepovedanih iger na srečo lahko povzročil težko popravljivo škodo, pa tožeča stranka sploh ne zatrjuje.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - podpis odvetnika - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena če je ni vložil odvetnik, ki sicer ima pooblastilo za zastopanje stranke, stranka pa ob vložitvi revizije ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
revizija – dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - sodne takse – vrednostni pogoj – zelo hude posledice izpodbijane odločitve – predmet spora
Revident mora izkazati izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije. Če se v upravnem postopku ni odločalo o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Če se revident sklicuje na nastanek hudih posledic, ki ne nastanejo iz izpodbijane odločbe, ni izkazano izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 367c, 367c/3. SZ-1 člen 173, 173/3, 173/8.
dopuščena revizija – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih – izselitev razvezanega zakonca najemnika – najemna pogodba za stanovanje – zahteva za sklenitev najemne pogodbe – spor zaradi izselitve iz stanovanja – nemožnost vložitve nasprotne tožbe glede na pasivno legitimacijo - nadomestilo
Dopuščena je revizija glede uporabe 173/3. in 8. člena SZ-1.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v obravnavani zadevi ni izkazala za verjetno, da ji bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, saj težko popravljive škode niti v tožbi niti v pritožbi sploh ne zatrjuje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, zakaj meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in da je prvostopenjski upravni organ sploh ne bi smel izdati, pa bodo predmet presoje v okviru odločanja o tožbi zoper izpodbijano odločbo. Ne more pa z njimi (z očitano nezakonitostjo izpodbijanega upravnega akta), tako kot je to tožeči stranki že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, utemeljiti svoje zahteve za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1.
ZPP člen 93, 367a, 367a/1-1, 367a/1-2, 367b, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije – formalne predpostavke - razveljavitev sodne poravnave – obseg pooblastila odvetniku – razlogi za dopustitev revizije – izključujoči si razlogi za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnica strogim formalnim zahtevam ni zadostila. Uveljavlja dva med seboj izključujoča se razloga za dopustitev revizije, kar že samo narekuje oceno o nepopolnosti predloga. Poleg tega spornega pravnega vprašanja ni navedla na način, zahtevan z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
direktor – izvršitev sklepov skupščine – poročanje nadzornemu svetu - razrešitev direktorja – plačilo odpravnine
Tožnik je bil dolžan izvršiti sklepe skupščine o razrešitvi in imenovanju novih članov nadzornega sveta, ne glede na to, da je bila glede teh sklepov vložena izpodbojna tožba. Tako ugotovitev ničnosti sklepa skupščine kot razveljavitev izpodbojnega sklepa učinkujeta šele s pravnomočnostjo sodbe.
Poslovodja oziroma direktor d.o.o. mora poročati nadzornemu svetu na njegovo zahtevo o vseh vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe. Ta obveznost zajema tudi posredovanje dokumentacije o poslovanju.
Na podlagi prvega odstavka 449. člena ZGD poslovodja oziroma direktor d.o.o. vodi družbo na lastno odgovornost. Glede na to se tožnik v zvezi z realizacijo sklepov skupščine in nadzornega sveta tožene stranke ne more razbremeniti s sklicevanjem na nasvete profesionalne pravne pomoči, saj v okviru vodenja družbe na lastno odgovornost prevzema tudi odgovornost za izbiro pravne pomoči in za lastne sposobnosti za vodenje poslov.
ZDR člen 88, 116. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalidnost – mnenje komisije po ZPIZ-1 – rok za odpoved
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti je za začetek teka tako subjektivnega kot tudi objektivnega roka za odpoved odločilen datum, ko je delodajalec od pristojne Komisije prejel mnenje, v katerem je ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga.
Iz določb ZPIZ-1 ne izhaja, da ima mnenje Komisije o podlagi za odpoved pogodbe o zaposlitvi takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi tega mnenja razlog za odpoved štel za dokazanega. Pridobitev mnenja Komisije predstavlja le z ZPIZ-1 določen pogoj za podajo odpovedi invalidu. Delodajalec pa je še vedno dolžan dokazati, da obstoji utemeljen razlog odpovedi.
ZDR člen 126. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine (1998) člen 3.
plačilo razlike plače - delavec s posebnimi pooblastili - izključitev veljavnosti kolektivne pogodbe
Ker se je tožnik glede na opredelitev njegovega položaja in delovnega mesta v individualni pogodbi o zaposlitvi uvrščal med delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kolektivna pogodba za dejavnost trgovine zanj ni veljala, kolikor se pogodba o zaposlitvi na kolektivno pogodbo ni izrecno sklicevala.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neupravičen izostanek z dela – pripoznava tožbenega zahtevka – učinki pripoznave – poziv na delo
Pripoznava zahtevka ni neposredno učinkujoča procesna dispozicija, saj sodišče v primeru pripoznave izda posebno sodbo.
Vsaj pred vročitvijo sodbe na podlagi pripoznave v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja pogodbe, katerih učinki so že nastopili (torej delavka ni bila več v delovnem razmerju pri istem delodajalcu), delodajalec ne more enostransko zahtevati od delavke, da se odzove njegovemu pozivu na delo, in ji zato, ker se temu pozivu ni odzvala, očitati neupravičenih izostankov, kar naj bi predstavljalo razlog za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi.