nepopolna vloga – vrnitev vloge v popravo – postopek za dopustitev revizije – postopek z revizijo – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z revizijo (vključno s predhodnim postopkom za dopustitev revizije) se ne ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), zato mora stranka v roku za vložitev pravnega sredstva vložiti popolno vlogo.
predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji – denarni zahtevek – opredelitev vrednosti spornega predmeta - procesna skrbnost strank – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ob zahtevani procesni skrbnosti stranke za utemeljitev pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva bi toženka v predlogu morala trditi in izkazati znesek, s katerim ocenjuje vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske odločbe. Ker tega ni storila, je ostala vrednost revizijsko sporne odločitve neocenjena, s tem pa onemogočena presoja, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, da revizijska vrednost izpodbijane sodbe presega 2.000 EUR.
revizija – dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - sodne takse – vrednostni pogoj – zelo hude posledice izpodbijane odločitve – predmet spora
Revident mora izkazati izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije. Če se v upravnem postopku ni odločalo o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Če se revident sklicuje na nastanek hudih posledic, ki ne nastanejo iz izpodbijane odločbe, ni izkazano izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 367c, 367c/3. SZ-1 člen 173, 173/3, 173/8.
dopuščena revizija – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih – izselitev razvezanega zakonca najemnika – najemna pogodba za stanovanje – zahteva za sklenitev najemne pogodbe – spor zaradi izselitve iz stanovanja – nemožnost vložitve nasprotne tožbe glede na pasivno legitimacijo - nadomestilo
Dopuščena je revizija glede uporabe 173/3. in 8. člena SZ-1.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - podpis odvetnika - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena če je ni vložil odvetnik, ki sicer ima pooblastilo za zastopanje stranke, stranka pa ob vložitvi revizije ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje – nedenarni zahtevek – procesna skrbnost pravdne stranke – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, v katerem stranka ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, s katero je odločeno o nedenarnem zahtevku, ni popoln.
Trditev o kršitvi postopka (obe nižji sodišči naj bi zmotno uporabili razpravno načelo) ni utemeljena z natančnim in konkretnim opisom kršitve, v zvezi s trditvami o civilni delitvi skupnega premoženja (z delitvijo kupnine ob prodaji hiše) pa ni navedeno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prirejanje iger na srečo - verjetnost obstoja težko popravljive škode - prepovedane igre na srečo - način onemogočanja prepovedanih iger na srečo
Upravni organ prve stopnje tožeči stranki ni naložil, da bi pri omejitvi dostopa do določene spletne strani morala uporabiti prav DPI tehnologijo, pač pa je določil, da je treba gospodarski družbi B., ki nima koncesije za prirejanje iger na srečo, onemogočiti prirejanja internetnih iger na srečo tako, da se tožeči stranki kot ponudniku storitve informacijske družbe naloži onemogočitev pretvorbe tekstovnega spletnega naslova www.... v IP naslov. Da bi ji z izpodbijanim sklepom naloženi način onemogočanja prepovedanih iger na srečo lahko povzročil težko popravljivo škodo, pa tožeča stranka sploh ne zatrjuje.
predlog za dopustitev revizije – obseg zapuščine – nepopoln predlog za dopustitev revizije – formalni pogoji za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – istočasno vložena predlog za dopustitev revizije in revizija - postopek z revizijo
Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila „predlog za dopustitev revizije in revizijo“. Postopka z revizijo, ki je bila vložena pod predpostavko, da bo predlogu za dopustitev revizije ugodeno, sodišče ne bo nadaljevalo, saj se navedena predpostavka ni uresničila.
dopuščena revizija - pooblastilo za vložitev tožbe – odvetnik kot pooblaščenec
Poročilo sodišča prve stopnje z dne 15. 10. 1010, ki vsebuje ugotovitev, da je zapis „+ pooblastilo“, ki pomeni potrditev, da je bilo tožbi pooblastilo priloženo, napravila sodna uslužbenka, potrjuje verjetnost, da je bila kršena določba petega odstavka 98. člena ZPP, po kateri sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže; glede te kršitve je zato revizijo dopustilo (346. c člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – opredelitev pravnega vprašanja - kršitev določb pravdnega postopka – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj sicer navaja, da zastavlja sporna materialnopravna vprašanja, vendar pa ne gre za pravna vprašanja, pač pa trditve, ki ne dosegajo zakonskega pogoja po natančni in konkretni navedbi spornega vprašanja.
ZPP člen 93, 367a, 367a/1-1, 367a/1-2, 367b, 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije – formalne predpostavke - razveljavitev sodne poravnave – obseg pooblastila odvetniku – razlogi za dopustitev revizije – izključujoči si razlogi za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnica strogim formalnim zahtevam ni zadostila. Uveljavlja dva med seboj izključujoča se razloga za dopustitev revizije, kar že samo narekuje oceno o nepopolnosti predloga. Poleg tega spornega pravnega vprašanja ni navedla na način, zahtevan z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v obravnavani zadevi ni izkazala za verjetno, da ji bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, saj težko popravljive škode niti v tožbi niti v pritožbi sploh ne zatrjuje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, zakaj meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in da je prvostopenjski upravni organ sploh ne bi smel izdati, pa bodo predmet presoje v okviru odločanja o tožbi zoper izpodbijano odločbo. Ne more pa z njimi (z očitano nezakonitostjo izpodbijanega upravnega akta), tako kot je to tožeči stranki že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, utemeljiti svoje zahteve za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1.
Tožeča stranka ni dokazala, da bi toženec ravnal v nasprotju z njenimi navodili oziroma izrecnimi odobritvami in je s tem prevzela tudi rizike takega poslovanja.
sorazmerni del invalidske pokojnine - revizija – revizijski razlogi – dejansko stanje
Tožnik zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti ne navede niti jih z ničemer ne obrazloži oziroma utemelji, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.
Tožnik ne navede, katero materialno pravo naj bi bilo kršeno in kako. Svoje nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami na kratko utemeljuje le s sklicevanjem na del mnenja sodnega izvedenca in s pavšalnim sklicevanjem na „medicinsko dokumentacijo“, ne da bi jo vsaj določljivo opredelil. Na podlagi take revizije izpodbijane sodbe glede pravilne uporabe materialnega prava ni mogoče preizkusiti, po uradni dolžnosti pa na podlagi spremenjene določbe 371. člena ZPP revizijsko sodišče ne pazi več na to.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – nedoseganje pričakovanih rezultatov – zavarovalni zastopnik – enako obravnavanje delavcev
Tožnica v obdobju od 1. 7. 2003 do 30. 9. 2003 ni dosegla zahtevane spremembe portfelja. Za nedoseganje pričakovanih rezultatov dela niso bili podani objektivni razlogi. Tožena stranka je upoštevala tožničino odsotnost v obravnavanem obdobju in zahtevane rezultate sorazmerno znižala. Ob upoštevanju tako ugotovljenih dejstev je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je bila tožnici pogodba utemeljeno odpovedana iz razloga nesposobnosti.
Določitev prevzemnika odvetniške pisarne ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank umrlega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje. Smrt dotedanjega pooblaščenca (odvetnika) ne pomeni, da je bila tožena stranka dolžna čakati na novega prevzemnika odvetniške pisarne, saj bi za zastopanje lahko kadarkoli pooblastila drugega odvetnika.
Ustava v določbah o človekovih pravicah izrecno določa, da se te uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Neupoštevanje kasnejše ustavne odločbe, ki temelji na kršitvi človekovih pravic, bi Vrhovno sodišče sililo k (prav takšnemu) ravnanju, ki pa ga ustavno sodišče sankcionira v postopkih ustavnih pritožb. Če se zato izkaže, da je sodišče pri odločanju uporabilo oziroma se oprlo na protiustavno zakonsko procesno določbo, je takšna odločba protiustavna in s tem nezakonita.