inšpekcijsko nadzorstvo – ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – stroški zaradi odstranitve nelegalne gradnje - objekt, v katerem ne prebiva - vrednostni kriterij - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso, mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude in to tudi izkazati.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije - neenotnost sodne prakse – povrnitev nepremoženjske škode – imisije - višina odškodnine – pravica do zdravega življenjskega okolja - hrup zaradi tranzitnega prometa – zmotna uporaba materialnega prava
Upoštevajoč temeljni merili, ki sta se izoblikovali v sodni praksi v zvezi z zadevami, v katerih so tožniki vtoževali odškodnino zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja zaradi povečanega tranzitnega prometa na cesti G1-3/366 na relaciji Pesnica – Vučja vas, prisojena odškodnina ne odstopa od sodne prakse.
GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – UPRAVNI SPOR
VS1012962
ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes
Zgolj z navajanjem posledic upoštevanja inšpekcijskega ukrepa, kar je že po naravi stvari povezano z določenimi stroški in škodo, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.
Materialna škoda ob vzpostavljanju zakonitega stanja ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Vrednost izvedenih gradbenih del, ki jih mora zavezanec po inšpekcijski odločbi odstraniti, sama zase ne pomeni težko popravljive škode.
Tožeča stranka mora za obstoj odškodninske obveznosti dokazati škodo, nedopustnost ravnanja in vzročno zvezo med njima, krivda pa se domneva. Tožnica z navedbami ni opredelila konkretnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki bi zmoglo odvrniti škodo ter kršitve takšnega ravnanja. Prav tako ni zatrjevala vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami (neskrbnim ravnanjem zdravilišča) in nastalo škodo. Tožba s takšno dejansko podlago je sicer popolna (jasno je, da tožnica uveljavlja povrnitev škode zaradi časovno in krajevno določenega dogodka), ne pa tudi sklepčna. Ob odsotnosti trditvene podlage je nemogoče govoriti o nedopustni (protipravni) opustitvi in njeni vzročni zvezanosti s škodo in je tako lahko le zavrnitev tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – izvršljivost odločbe – potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja – dvofazni postopek
Odločba iz petega odstavka 173. člena SZ-1 zavezancev še ne zavezuje k izplačilu sredstev najemnikom, saj se v drugi fazi postopka v skladu s sedmim odstavkom istega člena ugotovi upravičenost do izplačila sredstev, in sicer po tem, ko upravičenec predloži popolno dokumentacijo. Izvršljivost odločbe iz petega odstavka 173. člena SZ-1 se lahko ugotavlja izključno v povezavi s sedmim odstavkom istega člena.
odpis davčnega dolga – dovoljenost revizije – zavrženje – zelo hude posledice
Revident mora sam izkazati izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije. Glede na to, da revident ni navedel, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014588
OZ člen 49, 65, 65/2.
ara – vrnitev dvojne are – odškodninski tožbeni zahtevek – zavezanec za vrnitev dvojne are – posrednik – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Toženec – posrednik ni (bil) pogodbena stranka in zato ni odgovoren za vrnitev (dvojne) are, ki je bila izročena na podlagi spornega dogovora. Znesek dane oziroma dvojne are ne pomeni škode, ker je predmet zahtevka zoper prodajalca (kot sopogodbenika tožnika) na podlagi drugega odstavka 65. člena OZ. Tožniku zatrjevana škoda še ni nastala, ker ima pravnomočno prisojeno terjatev do prodajalcev, pri čemer tudi ni v zadostni meri gotovo, da bo do nastanka te škode (sploh) prišlo.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – konkretizacija odstopa od sodne prakse - pravična odškodnina kot pravni standard - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na to, da so v obsežni praksi Vrhovnega sodišča, v kateri so bila zavzeta stališča o vsebini pravnega standarda pravične denarne odškodnine, že izoblikovani kriteriji za njeno odmero, se sklicevanje predlagatelja na eno oziroma na dve sodbi Vrhovnega sodišča pokaže kot neobrazloženo in pavšalno zatrjevanje odstopa od sodne prakse, na taki podlagi pa ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi narekovalo dopustitev revizije.
Ob revizijsko neizpodbojnih dejstvih, da so tožencu izročili denar za nakup spornih nepremičnin O. S., J. W. in H. A., pred ustanovitvijo pravne prednice tožnice, je tudi materialnopravno pravilno stališče sodišča, da je bila sklenjena pogodba v korist tretjega, ki ga je predstavljala pravna prednica tožnice, seveda šele po njeni ustanovitvi. Tožnica v tem primeru seveda ni upravičena do vrnitvenega zahtevka, ki je lahko le predmet kritnega razmerja in ne razmerja med promitentom (tožencem) in beneficiarjem (pravnim prednikom tožnice).
omejitev gibanja – razlogi – sum zavajanja in zlorabe postopka
Dvom v tožnikovo istovetnost, vložitev prošnje za azil šele s časovnim zamikom in nezakonit vstop v drugo državo, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke in presojo sodišča prve stopnje, da je istovetnost tožnika nesporno ugotovljena, ko prosilec za mednarodno zaščito predloži eno od listin, določenih v Zakonu o tujcih, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost. V obravnavanem primeru tožnik takega dokumenta ni predložil. Zato je pravilna presoja, da je izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca. Pri tem ni pomembno, iz katerih razlogov tožnik nima dokumentov.
mednarodna zaščita – prisilna odstranitev prosilca – celovita presoja ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode – ugotavljanje pogojev za mednarodno zaščito – samovoljna zapustitev azilnega doma – enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite – stališče Evropskega sodišča z človekove pravice
Pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito namreč pomeni, da je prosilec za mednarodno zaščito lahko prisilno odstranjen v državo, iz katere je prišel. Zato mora zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito vsebovati tudi celovito presojo, da prisilna odstranitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter da prosilec za mednarodno zaščito v tej državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju.
sodna taksa – plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije – rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu – umik predloga za dopustitev revizije
Ob vložitvi predloga za dopustitev revizije ni bila plačana sodna taksa, zato je vrhovno sodišče tožečo stranko na plačilo takse pozvalo s plačilnim nalogom. Ker je takso plačala po izteku zakonskega roka, se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da predlog za dopustitev revizije umaknjen.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-8, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina za nepremoženjsko škodo – dokaz z izvedencem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
O izvedbi dokaza z izvedencem, njegovem zaslišanju in dopolnjevanju izvedenskega mnenja obstaja sodna praksa vrhovnega sodišča in predlagatelj ni izkazal obstoja kršitve pravdnega postopka, ki jo zatrjuje. Tudi odločitev glede odškodnine ne odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013865
ZPP člen 358, 358-4, 367c.
predlog za dopustitev revizije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomembno pravno vprašanje - predpogodba – zahteva za sklenitev glavne pogodbe – obremenitev predmeta predpogodbe s hipoteko – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Procesna kršitev, na katero se nanaša drugo pravno vprašanje, glede katerega je predlagana dopustitev revizije, po oceni Vrhovnega sodišča ni verjetno izkazana.
ZPP člen 352. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2. ZMZ člen 74, 74/3, 74/4. ZPP člen 352.
mednarodna zaščita – začasna odredba – akt, ki nima več pravnih učinkov – učinkovanje akta – predaja osebe drugi državi pred vročitvijo izpodbijanega akta – nedovoljena pritožba
Ker je bil tožnik pred vročitvijo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje že predan Republiki Hrvaški, v kateri se je nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo, izpodbijani sklep nima več pravnih učinkov. Zato tudi ni več podlage za presojo njegove pravilnosti in zakonitosti v zvezi z vloženo pritožbo.
ZPP člen 253, 287, 287/4, 287/5, 289, 289/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
dopuščena revizija - dokaz z izvedencem – neposredno zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dopuščena revizija glede vprašanja obstoja procesnih kršitev zaradi ravnanja sodišča, ki kljub izrecnemu predlogu stranke ne izvede dokaza z neposrednim zaslišanjem izvedenca na obravnavi, niti izvedencu ne naloži, naj na pripombe na izvedensko mnenje pisno odgovori, svoje odločitve, zakaj je tako ravnalo, pa ustrezno ne obrazloži.