Obstoj dveh posojilnih pogodb (pri čemer je posojilodajalec posojilojemalcu izročil le posojilo, ki izvira iz prve pogodbe) je treba presojati kot celoto tako, da predstavlja druga pogodba le konfirmacijo terjatve, ki izvira iz prve pogodbe.
Tudi javna listina dokazuje le tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno v kontekstu pravnega razmerja, ki ga ureja, in ne na neki abstraktni ravni.
ZKP člen 327, 371, 371/1-3, 371/2. URS člen 29, 29-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zaslišanje prič – pravice obrambe - zaslišanje priče v odsotnosti obtoženca – začasna odstranitev iz sodne dvorane
Za odstranitev obtoženca in zaslišanje priče v njegovi odsotnosti mora biti podana določena stopnja verjetnosti (višja od navadne neartikulirane domneve), da priča ne bo govorila resnice, temeljiti pa mora na konkretnih okoliščinah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Drug tehten razlog je lahko profesionalno sodelovanje pravdne stranke s sodniki določenega sodišča.
plačilo DDV - začasna odredba – izkazanost pogojev – verjetnost nastanka težko popravljive škode – javna korist
Tehtanje javnega interesa je pri plačevanju davkov po presoji Vrhovnega sodišča opravil že zakonodajalec, ko je v 87. členu ZDavP-2 določil, da pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži njene izvršitve. To pomeni, da je odložitev izvršitve davčne odmerne odločbe načeloma v nasprotju z javno koristjo, ki je v tem, da se davek čimprej plača oziroma izterja. Predlagatelj začasne odredbe mora zato že v zahtevi navesti razloge, okoliščine in dejstva, ki so močnejši od zakonsko izraženega javnega interesa – to je poplačila davščin.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Dokazno breme, da je toženec prejel odpoklic pogodb, je bilo torej na strani tožeče stranke, ki pa je med postopkom uspela procesno dokazno breme glede tega dejstva prevaliti na toženo stranko, ki bi morala z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega postopka.
OZ člen 179, 179/1, 1792. ZPP člen 316, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – pravica do zdravega življenjskega okolja – hrup zaradi tranzitnega prometa – sodba na podlagi pripoznave - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZOR člen 177, 200, 203. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2-14, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nesreča pri delu – nevarna stvar – padec z lestve - varnost pri delu – oprostitev odgovornosti – prispevek oškodovanca – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – višina odškodnine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Revizijski očitek protispisnosti ni utemeljen. Sodišče prve stopnje oziroma sodišče druge stopnje, ki je povzelo njegove ugotovitve, je skladno z izvedenskim mnenjem ugotovilo, da bi bil toženec kot delodajalec dolžan poskrbeti, da do padca ne bi prišlo, in sicer s postavitvijo pomožnega odra oziroma na drug ustrezen način.
V reviziji zatrjevano razlogovanje sodišč tako ni v nasprotju s teorijo naravne vzročnosti (condictio sine qua non), saj tožencu vzročne zveze med invalidnostjo tožnika in nastalo škodo ni uspelo dokazati in posledično zatrjevani ekskulpacijski razlogi niso podani. Uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava je pokazal, da tudi višine prispevka oškodovanca k nastanku škode (30 %) ne gre spreminjati v revidentovo korist.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177. ZGD-1 člen 7.
odgovornost imetnika nevarne stvari - nesreča pri delu – delujoč bager – objektivna odgovornost – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – solidarna odgovornost – prenehanje samostojnega podjetnika – odgovornost fizične osebe
Za ugotovitev, da je podana objektivna odškodninska odgovornost druge toženke, zadošča neizpodbijana ugotovitev, da je do nesreče prišlo pri uporabi delujočega bagerja, ko je tožnik na zajemalko bagra pripenjal nosilce, težke 15 ton, nato pa je vijak popustil in je nosilec padel tožniku na noge.
ZPP člen 352. ZUS-1 člen 22, 22/2, 32, 32/2. ZMZ člen 74, 74/3, 74/4. ZPP člen 352.
mednarodna zaščita – začasna odredba – akt, ki nima več pravnih učinkov – učinkovanje akta – predaja osebe drugi državi pred vročitvijo izpodbijanega akta – nedovoljena pritožba
Ker je bil tožnik pred vročitvijo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje že predan Republiki Hrvaški, v kateri se je nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo, izpodbijani sklep nima več pravnih učinkov. Zato tudi ni več podlage za presojo njegove pravilnosti in zakonitosti v zvezi z vloženo pritožbo.
nepopolna vloga – vrnitev vloge v popravo – postopek za dopustitev revizije – postopek z revizijo – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z revizijo (vključno s predhodnim postopkom za dopustitev revizije) se ne ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), zato mora stranka v roku za vložitev pravnega sredstva vložiti popolno vlogo.
predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji – denarni zahtevek – opredelitev vrednosti spornega predmeta - procesna skrbnost strank – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ob zahtevani procesni skrbnosti stranke za utemeljitev pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva bi toženka v predlogu morala trditi in izkazati znesek, s katerim ocenjuje vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske odločbe. Ker tega ni storila, je ostala vrednost revizijsko sporne odločitve neocenjena, s tem pa onemogočena presoja, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, da revizijska vrednost izpodbijane sodbe presega 2.000 EUR.
ZPP člen 253, 287, 287/4, 287/5, 289, 289/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
dopuščena revizija - dokaz z izvedencem – neposredno zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dopuščena revizija glede vprašanja obstoja procesnih kršitev zaradi ravnanja sodišča, ki kljub izrecnemu predlogu stranke ne izvede dokaza z neposrednim zaslišanjem izvedenca na obravnavi, niti izvedencu ne naloži, naj na pripombe na izvedensko mnenje pisno odgovori, svoje odločitve, zakaj je tako ravnalo, pa ustrezno ne obrazloži.
mednarodna zaščita – prisilna odstranitev prosilca – celovita presoja ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode – ugotavljanje pogojev za mednarodno zaščito – samovoljna zapustitev azilnega doma – enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite – stališče Evropskega sodišča z človekove pravice
Pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito namreč pomeni, da je prosilec za mednarodno zaščito lahko prisilno odstranjen v državo, iz katere je prišel. Zato mora zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito vsebovati tudi celovito presojo, da prisilna odstranitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter da prosilec za mednarodno zaščito v tej državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju.
omejitev gibanja – razlogi – sum zavajanja in zlorabe postopka
Dvom v tožnikovo istovetnost, vložitev prošnje za azil šele s časovnim zamikom in nezakonit vstop v drugo državo, so razlogi za omejitev gibanja tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke in presojo sodišča prve stopnje, da je istovetnost tožnika nesporno ugotovljena, ko prosilec za mednarodno zaščito predloži eno od listin, določenih v Zakonu o tujcih, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost. V obravnavanem primeru tožnik takega dokumenta ni predložil. Zato je pravilna presoja, da je izpolnjen zakonski pogoj za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca. Pri tem ni pomembno, iz katerih razlogov tožnik nima dokumentov.
sodna taksa – plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije – rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu – umik predloga za dopustitev revizije
Ob vložitvi predloga za dopustitev revizije ni bila plačana sodna taksa, zato je vrhovno sodišče tožečo stranko na plačilo takse pozvalo s plačilnim nalogom. Ker je takso plačala po izteku zakonskega roka, se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da predlog za dopustitev revizije umaknjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013865
ZPP člen 358, 358-4, 367c.
predlog za dopustitev revizije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomembno pravno vprašanje - predpogodba – zahteva za sklenitev glavne pogodbe – obremenitev predmeta predpogodbe s hipoteko – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Procesna kršitev, na katero se nanaša drugo pravno vprašanje, glede katerega je predlagana dopustitev revizije, po oceni Vrhovnega sodišča ni verjetno izkazana.