Tožnikov predlog, ki zgolj ob navezavi na okoliščine konkretnega primera zatrjuje, da je odločitev o zadevi materialnopravno napačna, je po vsebini revizija, kot taka pa ob dejstvu, da o obsegu odškodninske odgovornosti delodajalca obstaja obsežna sodna praksa, ne zadosti zahtevam, ki jih zakon določa za predlog za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije - neenotnost sodne prakse – povrnitev nepremoženjske škode – imisije - višina odškodnine – pravica do zdravega življenjskega okolja - hrup zaradi tranzitnega prometa – zmotna uporaba materialnega prava
Upoštevajoč temeljni merili, ki sta se izoblikovali v sodni praksi v zvezi z zadevami, v katerih so tožniki vtoževali odškodnino zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja zaradi povečanega tranzitnega prometa na cesti G1-3/366 na relaciji Pesnica – Vučja vas, prisojena odškodnina ne odstopa od sodne prakse.
inšpekcijsko nadzorstvo – ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – stroški zaradi odstranitve nelegalne gradnje - objekt, v katerem ne prebiva - vrednostni kriterij - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso, mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude in to tudi izkazati.
Tožeča stranka mora za obstoj odškodninske obveznosti dokazati škodo, nedopustnost ravnanja in vzročno zvezo med njima, krivda pa se domneva. Tožnica z navedbami ni opredelila konkretnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki bi zmoglo odvrniti škodo ter kršitve takšnega ravnanja. Prav tako ni zatrjevala vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami (neskrbnim ravnanjem zdravilišča) in nastalo škodo. Tožba s takšno dejansko podlago je sicer popolna (jasno je, da tožnica uveljavlja povrnitev škode zaradi časovno in krajevno določenega dogodka), ne pa tudi sklepčna. Ob odsotnosti trditvene podlage je nemogoče govoriti o nedopustni (protipravni) opustitvi in njeni vzročni zvezanosti s škodo in je tako lahko le zavrnitev tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – izvršljivost odločbe – potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja – dvofazni postopek
Odločba iz petega odstavka 173. člena SZ-1 zavezancev še ne zavezuje k izplačilu sredstev najemnikom, saj se v drugi fazi postopka v skladu s sedmim odstavkom istega člena ugotovi upravičenost do izplačila sredstev, in sicer po tem, ko upravičenec predloži popolno dokumentacijo. Izvršljivost odločbe iz petega odstavka 173. člena SZ-1 se lahko ugotavlja izključno v povezavi s sedmim odstavkom istega člena.
odpis davčnega dolga – dovoljenost revizije – zavrženje – zelo hude posledice
Revident mora sam izkazati izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije. Glede na to, da revident ni navedel, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367a, 367a/1. ZDoh člen 6. ZDavP člen 123.
dohodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - davek od dohodka iz dejavnosti – zelo hude posledice
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki, prav tako pa je le pavšalno zatrjeval in z ničemer izkazal nastanek hudih posledic, zato tudi pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – UPRAVNI SPOR
VS1012962
ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes
Zgolj z navajanjem posledic upoštevanja inšpekcijskega ukrepa, kar je že po naravi stvari povezano z določenimi stroški in škodo, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.
Materialna škoda ob vzpostavljanju zakonitega stanja ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Vrednost izvedenih gradbenih del, ki jih mora zavezanec po inšpekcijski odločbi odstraniti, sama zase ne pomeni težko popravljive škode.
odgovornost države za delo stečajnega sodnika – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Tožnik ni izkazal niti, da je bila odločitev stečajne upraviteljice in predsednika stečajnega senata materialnopravno napačna, še manj, da je bila napačna do takšne mere, da je nerazumno odstopala od jasnih določb materialnega prava ter uveljavljene sodne prakse in je zato prerasla v protipravnost.
Tožnik pa tudi nima prav, ko navaja, da ni pravno pomembno, ali je v stečajnem postopku uveljavil redna in izredna pravna sredstva, ki jih je imel na voljo. Vzročna zveza med protipravnostjo in škodo je namreč lahko pretrgana z ravnanjem samega oškodovanca. Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločbe pristojnega organ, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem svojim nerazumnim ravnanjem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005583
ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – sprememba pravne opredelitve - pravice obrambe – sklenitev škodljive pogodbe
Pri presoji dopustnosti spremembe pravne opredelitve je ključno, ali je bil obsojenec pred izrekom sodbe kadarkoli seznanjen z možnostjo drugačne pravne opredelitve očitanega mu kaznivega dejanja in, ali se je imel možnost braniti pred spremenjeno oziroma drugačno pravno kvalifikacijo.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prirejanje iger na srečo - izvrševanje dokončnih upravnih aktov
Izvrševanje dokončnih upravnih aktov državnih organov ne pomeni nedopustnega ravnanja in s tem tudi ne poseganja v ugled in dobro ime osebe, ki mora obveznost iz takšnega akta izvršiti. Zato izvršitev ukrepa, ki se nalaga z dokončnimi upravnimi akti, ne more predstavljati težko popravljive škode.
Če toženec poroštvene izjave pred podpisom ni prebral, je ravnal neskrbno pri oblikovanju svoje izjave volje, kar pa ga ne razbremenjuje z njo prevzete obveznosti.
Sklenitev sodne poravnave glede uveljavljene terjatve med upnikom in glavnim dolžnikom sama zase še ne bi imela za posledico prenehanja obveznosti drugega solidarnega dolžnika – poroka. Takšna posledica bi zanj nastopila (še)le v primeru, ko bi bila solidarna obveznost, na katero bi se nanašala, tudi popolnoma izpolnjena.
dovoljenost revizije – določitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena (vrednost prvega tožbenega zahtevka, ki je bila določena na 15.000,00 EUR, ne presega praga direktne revizije, revizija pa zoper odločitev o tem zahtevku tudi ni bila dopuščena, zato ni dovoljena; izostanek ocene vrednosti spornega predmeta v zvezi z drugim zahtevkom pa ima prav tako za posledico nedovoljenost revizije).
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.
pripor - odreditev pripora – načelo kontradiktornosti – pravice obrambe – razlogi o odločilnih dejstvih - begosumnost - neogibnost pripora
Če je obdolženec na begu, se zaradi lastnega ravnanja ne more opredeliti do predloga državnega tožilca za odreditev pripora, Zakon o kazenskem postopku pa ne predvideva, da bi mu bilo treba že v tej fazi postaviti zagovornika, kateremu bi sodišče poslalo predlog v izjavo.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost lastnika psa – ugriz psa – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine - zmanjšanje spolne aktivnosti - višina odškodnine
Revizijsko sodišče je vezano na dejansko ugotovitev, da je zmanjšanje spolne aktivnosti v 50 % posledica uživanja alkohola. Ob takšnih ugotovitvah je pravilna nadaljnja odločitev, da je do zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika prišlo, da pa je ta le v 50 % posledica škodnega dogodka.
ureditev meje – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb
Z vprašanjem, ki se ne nanaša na revidentov pravni položaj, temveč na položaj drugih oseb, revident ne varuje svoje pravice oziroma pravne koristi, temveč (procesne in) pravne koristi drugih oseb. Zato takšno vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve, njegovo načelno obravnavanje pa presega revidentov pravni interes v obravnavani zadevi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005511
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 14, 200, 200/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - protipravnost - kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - obstoj kaznivega dejanja - dejanje majhnega pomena - odvzem mladoletne osebe
Pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 200. člena KZ je protipravnost poseben zakonski znak kaznivega dejanja in je treba ugotoviti pravno podlago, ki je bila (če je bila) z izvršitvenim dejanjem prekršena.