Če toženec poroštvene izjave pred podpisom ni prebral, je ravnal neskrbno pri oblikovanju svoje izjave volje, kar pa ga ne razbremenjuje z njo prevzete obveznosti.
Sklenitev sodne poravnave glede uveljavljene terjatve med upnikom in glavnim dolžnikom sama zase še ne bi imela za posledico prenehanja obveznosti drugega solidarnega dolžnika – poroka. Takšna posledica bi zanj nastopila (še)le v primeru, ko bi bila solidarna obveznost, na katero bi se nanašala, tudi popolnoma izpolnjena.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prirejanje iger na srečo - izvrševanje dokončnih upravnih aktov
Izvrševanje dokončnih upravnih aktov državnih organov ne pomeni nedopustnega ravnanja in s tem tudi ne poseganja v ugled in dobro ime osebe, ki mora obveznost iz takšnega akta izvršiti. Zato izvršitev ukrepa, ki se nalaga z dokončnimi upravnimi akti, ne more predstavljati težko popravljive škode.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost lastnika psa – ugriz psa – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine - zmanjšanje spolne aktivnosti - višina odškodnine
Revizijsko sodišče je vezano na dejansko ugotovitev, da je zmanjšanje spolne aktivnosti v 50 % posledica uživanja alkohola. Ob takšnih ugotovitvah je pravilna nadaljnja odločitev, da je do zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika prišlo, da pa je ta le v 50 % posledica škodnega dogodka.
ureditev meje – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb
Z vprašanjem, ki se ne nanaša na revidentov pravni položaj, temveč na položaj drugih oseb, revident ne varuje svoje pravice oziroma pravne koristi, temveč (procesne in) pravne koristi drugih oseb. Zato takšno vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve, njegovo načelno obravnavanje pa presega revidentov pravni interes v obravnavani zadevi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005511
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 14, 200, 200/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - protipravnost - kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - obstoj kaznivega dejanja - dejanje majhnega pomena - odvzem mladoletne osebe
Pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 200. člena KZ je protipravnost poseben zakonski znak kaznivega dejanja in je treba ugotoviti pravno podlago, ki je bila (če je bila) z izvršitvenim dejanjem prekršena.
Obstoj dveh posojilnih pogodb (pri čemer je posojilodajalec posojilojemalcu izročil le posojilo, ki izvira iz prve pogodbe) je treba presojati kot celoto tako, da predstavlja druga pogodba le konfirmacijo terjatve, ki izvira iz prve pogodbe.
Tudi javna listina dokazuje le tisto, kar je v njej potrjeno ali določeno v kontekstu pravnega razmerja, ki ga ureja, in ne na neki abstraktni ravni.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo na podlagi pravilne ocene, da sta izdelani izvedenski mnenji glede pravno pomembnega dejstva popolni in nista protislovni. Sodišče druge stopnje je tako pravilno pritožbo tožnika zavrnilo in v obravnavanem postopku ni prekršilo načela kontradiktornosti.
URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 286, 319, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 372. ZUP člen 139, 249, 249/1, 249/9, 250, 250/2. ZDSS-1 člen 51, 69. ZLPP člen 48a, 48b, 48b/2, 48b/5, 48c. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
enako varstvo pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave v postopku – udeležba drugih oseb v pravdi – intervencija – obvestitev drugega o pravdi – pravnomočnost – subjektivne meje pravnomočnosti – širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti – predhodno vprašanje – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – vezanost na upravni akt – lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – odsotnost trditev o odločilnih dejstvih – prekluzija
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes), je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
Dolžnosti sodišča v zvezi s pravico stranke do izjave so zrcalna slika njene aktivnosti. Pravico obravnavanja si stranki zagotovita s ponudbo procesnega gradiva – ker neobstoječih trditev ali dokaznih predlogov ni mogoče obravnavati, sodišče takšne (neobstoječe) možnosti stranki tudi ne more odvzeti.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje in jih obrazloži tako, da navede ravnanja sodišča, s katerim naj bi bila posamezna zakonska določba prekršena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005553
ZKP člen 329, 329/4, 371, 371/2. KZ člen 169, 171, 171/1, 171/2, 171/5, 173. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni postopek - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - očitek uradno pregonljivega kaznivega dejanja - razžalitev
Sodišče je dolžno izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
izločitev sodnika – pravica do nepristranskega sojenja – pravno stališče sodnika v drugih sporih – odklonitveni razlog
Zaradi narave sodnega odločanja sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije v prejšnjih zadevah, v katerih je bil kot procesni subjekt udeležen nasprotni udeleženec, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
zavrženje revizije - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - soglasje Senata univerze - razveljavitvena odločba po nadzorstveni pravici
Ker revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na vsebino obravnavane zadeve, torej na obstoj razlogov za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ni navedel pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bila uvedba omejenega regresa ukrep, ki je bil potreben zaradi zavarovanja pravne dobrine, ki je bila ogrožena, položaj tožeče stranke pa se je poslabšal iz razloga v javnem interesu (varstva zavarovancev), pri čemer je bilo poslabšanje vsaj delno pod njenim nadzorom, ne gre za nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo. Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je zato treba uporabiti novo pravilo - novelirani 7. člen ZOZP, ki je predpisal omejeni regres.
ZKP člen 315, 315/4, 340, 340/4, 371, 371/1-11, 420, 420/1-3.
zahteva za izločitev - odločanje o zahtevi - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev dokazov - nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih - vpli na zakonitost
Če vložnik zahteve pri uveljavljanju relativne bistvene kršitve postopka ne zatrjuje, da je kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe, ni mogoče šteti, da je podana kršitev, ki se lahko uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 92. ZDavP-2 člen 125, 125/2, 126, 126/2, 126/4, 142, 142/2, 151, 157, 157/5.
davčna izvršba – dovoljena revizija - vrednostni kriterij - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zastaranje davčne izvršbe – več sklepov o izvršbi glede na različna sredstva izvršbe
Glede na določbe drugega odstavka 5. člena v povezavi z 2. členom ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera, izpodbijani sklep o davčni izvršbi ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Ker pa je sklep prvostopenjsko sodišče meritorno presojalo, predmet presoje v reviziji pa je zakonitost izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, se revizijsko sodišče glede na določbe 86. do 94. člena ZUS-1, ki mu ne dajejo pravne podlage za drugačno postopanje, opredeljuje do utemeljenosti revizije in uveljavljanih revizijskih razlogov.
neupravičena pridobitev – plačilo dolga v izvršilnem postopku s strani delodajalca - trditveno breme – dokazno breme
Trditev, da je tožeča stranka v izvršilnem postopku ravnala neskrbno, ker v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navedla, da zahtevanih zneskov ni mogla odtegniti od toženčeve plače, ker je bila ta preobremenjena, je toženec prvič navedel v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ta ugovor torej predstavlja pritožbeno novoto, zato je neutemeljen revizijski očitek, da tega ugovora sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali pri odločanju o tožbenem zahtevku.
Tožnikov predlog, ki zgolj ob navezavi na okoliščine konkretnega primera zatrjuje, da je odločitev o zadevi materialnopravno napačna, je po vsebini revizija, kot taka pa ob dejstvu, da o obsegu odškodninske odgovornosti delodajalca obstaja obsežna sodna praksa, ne zadosti zahtevam, ki jih zakon določa za predlog za dopustitev revizije.