Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba I“) člen 33, 34, 38, 44, 66. ZPP člen 339, 339/2-8, 414.
priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES 44/2001 - Bruseljska uredba I - razglasitev izvršljivosti sodbe, ki je izvršljiva v državi izvora - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se v tem postopku zahteva, je bila izdana 4. 11. 2008, tožba pa je bila v državi izvora (na Poljskem) vložena dne 26. 10. 2005. V skladu s predpostavko časovne veljavnosti iz 66. člena Uredbe sveta (ES) št 44/2001
z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba) je torej potrebno uporabiti Uredbo in ne ZMZPP (
ZMZPP se ne uporablja več, kolikor ureja vsebinsko isto kot Uredba
sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje – obseg obrazložitve drugostopenjskega sodišča – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo zaradi drugačne presoje vprašanja, ki je bilo za sodišče prve stopnje odločilno. Sodišče druge stopnje ima za takšno odločitev pooblastilo v 358. členu ZPP, vendar pa mora v takšnem primeru v obrazložitvi odgovoriti ne samo na navedbe pritožbe, temveč tudi na vse upoštevne navedbe nasprotne stranke, podane med postopkom sodišča prve stopnje, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, in (glede tistih razlogov glede katerih razlogi sodišča prve stopnje zaradi drugačnega izhodišča morda niso dovolj izčrpni) pojasniti tudi, zakaj to niso.
Terjatev s pogodbenim odstopom terjatve ne preneha. Z odstopom terjatve, ki obstaja, se spremeni le upnik (prim. 417. člen OZ). Zato dejstvo odstopa zatrjevane terjatve samo zase tudi ne vpliva na (ne)obstoj pravnega interesa dolžnika za ugotovitveno tožbo na neobstoj prenesene terjatve.
Tožena stranka se je sama sklicevala na to, da gre pri sporazumu o zavarovanju za zavarovanje bodoče denarne terjatve. Sicer pa je tožeča stranka že v tožbi zatrjevala, da na dan podpisa sporazuma o zavarovanju, to je 20. 11. 2002, mandat tožene stranke še ni prenehal in tako njena terjatev na plačilo odpravnine še ni obstajala. O sporazumu o prenehanju z dne 29. 10. 2002 je sodišče prve stopnje razpravljalo in izvajalo dokaze. Svojo ugotovitev o neobstoju sporazuma je oprlo na izpovedbo priče J. R., ki je izpovedal, da so člani nadzornega sveta podpisovali listino brez datumov, tožena stranka pa je datume naknadno priredila.
Ne drži, da iz zavrnitve zahtevka na ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju z dne 20. 11. 2002 neizogibno izhaja, da ni utemeljen niti zahtevek na ugotovitev neobstoja terjatve po sporazumu o zavarovanju. Obstoj terjatve na plačilo odpravnine je namreč odvisen od veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ter od uresničitve odložnega pogoja sporazumnega prenehanja le-te.
ZOR člen 110, 379. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZIZ člen 10, 10/1.
dopuščena revizija – ničnost pogodbe – vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi – rok za uveljavljanje zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja – zastaralni rok – prekluzivni rok
V obsegu, navedenem v izreku odločbe, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VS4001649
ZDavP člen 1, 95. ZOR člen 172. ZPP člen 17, 17/2. URS člen 26.
sodna pristojnost – pristojnost davčnega organa - zahtevek na plačilo obresti od preplačila davka – odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države – spor iz civilnopravnega razmerja
Določba 95. člena v povezavi s prvim in tretjim odstavkom 1. člena ZdavP je za odločanje o obrestih na davčna preplačila določila pristojnost davčnega organa. Ta določba in tudi morebiti uveden upravni postopek po ZDavP pa ni ovira za to, da oškodovanec zahteva vrnitev preplačanih zneskov na (drugih) civilnopravnih podlagah. Ali gre za takšen primer in ali je torej podana sodna pristojnost (kompetenčno dejansko stanje), presoja sodišče na podlagi navedb v tožbi (drugi odstavek 17. člena ZPP).
ZOR člen 371, 374/1, 614, 614/1, 615/1, 615/2, 616/1, 616/2, 622, 623, 623/3.
pogodba o delu – gradbena dela – plačilo opravljenih del - zastaranje – splošni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka – stvarne napake – rok za grajanje napak – izguba pravice - znižanje plačila
Za terjatev iz pogodbe o delu za plačilo gradbenih del velja splošni zastaralni rok, saj toženec v razmerju do tožnika ni nastopal kot pravna oseba. Za začetek teka zastaralnega roka je treba upoštevati dejanski prevzem del v marcu 1995, saj toženec ni hotel izvesti svoje obveznosti o formalnem prevzemu del.
Tudi za začetek teka roka za grajo napak je treba upoštevati dejanski prevzem, saj tega ni mogoče prenašati v prihodnost z enostranskim ravnanjem ali opustitvijo tistega, od čigar ravnanja je odvisen začetek teka roka. Toženec je zaradi predpostavke graje napak izgubil pravico z ugovorom proti tožnikovemu zahtevku uveljavljati svojo pravico do znižanja plačila.
dopuščena revizija - oporoka pred pričami – oblika oporoke – podpisi oporočnih prič - veljavnost oporoke
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je listina, v kateri podpis zapustnika in oporočnih prič ni postavljen za poslednjevoljnimi odredbami na hrbtni strani lista ampak je za besedilom na prednji strani lista, veljavna oporoka pred pričami.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 19, 19/1-2, 32, 32/2, 88.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – podržavljeno premoženje – ovira za vračilo v naravi – ničnost pravnega posla
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0013815
ZOR člen 210. ZPP člen 108, 180, 286. ZTLR člen 25, 28, 28/2, 28/4.
popolnost in sklepčnost tožbe – obrazložitev sodbe – pridobitev lastninske pravice – solastnina – gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino – stvarnopravni zahtevek – priposestovanje – nedobroverna posest – obligacijskopravni zahtevek
Tožnica ni dovolj natančno in celovito zatrjevala nobene od dejanskih situacij, ki bi v skladu z določbami ZTLR o gradnji na tujem svetu lahko privedli do pridobitve (so)lastninske pravice na spornih nepremičninah, zato na tej podlagi ni mogla uspeti. Podobno velja za alternativni originarni pridobitni način (priposestvovanje), h kateremu je svoj trditveni fokus opazneje usmerila šele v prvem tožnikovem postopku.
ugotovitvena tožba - konverzija terjatev v delnice kot metoda finančne reorganizacije - pravnomočnost sklepa o potrditvi prisilne poravnave - pravni interes za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala
Tožeča stranka po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave ni več imela pravnega (pravovarstvenega) interesa za izpodbijanje sklepov skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala. Za obstoj pravnega interesa bi namreč morala izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi bila s sodbo, s katero bi bilo ugodeno njenemu zahtevku, odpravljena negotovost glede njene pravice (oziroma pravnega položaja), ki jo je s svojimi dejanji povzročila tožena stranka. Vendar pa je bila ta negotovost odpravljena že s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, ki vsebuje tudi odločitev skupščine družbe o spremembi osnovnega kapitala (kot materialnopravno predpostavko za sklenitev prisilne poravnave).
Tožeča stranka je med postopkom navedla, da bi ji ugoditev tožbi zagotovila možnost uveljavljati odškodninski zahtevek za nastalo škodo, kar naj bi predstavljalo njeno pravno korist. Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine. Vendar pa zgolj obstoj možnosti takšne tožbe, brez njene konkretizacije, ne zadošča.
povrnitev škode – odgovornost delodajalca – zavarovanje odgovornosti delodajalca - poškodba pri izstopanju iz motornega vozila – protipravnost
Tožnik bi moral natančno in konkretno opredeliti kršitev delodajalčevih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu oziroma navesti dejstva, ki bi kazala, da je do škode prišlo v zvezi z nevarno stvarjo ali opravljanjem nevarne dejavnosti. Zgolj dejstvo, da je tožnik utrpel škodo na delovnem mestu v delovnem času namreč za utemeljenost odškodninske terjatve do njegovega delodajalca ne zadošča.
Tožeča stranka je objektivno spremenila tožbo tako, da je poleg dotedanjega zahtevka na ugotovitev neučinkovitosti izpodbijanega pravnega dejanja za toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njenih terjatev, alternativno uveljavljala zahtevek na plačilo menične terjatve. Pri opisani spremembi gre vsebinsko za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, za naknadno kumulacijo zahtevkov in to za njihovo alternativno kumulacijo, ki pa ni imela podlage v materialnem pravu.
Tožeča stranka ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sama ne ve z gotovostjo, do česa je po materialnem pravu upravičena (za takšne primere pride v poštev eventualna kumulacija zahtevkov). Prav tako ne more postaviti dveh zahtevkov alternativno in sodišču prepustiti izbiro, na kaj (na katerega od dveh zahtevkov) naj obsodi toženo stranko.
predlog za dopustitev revizije – obvezno zavarovanje traktorja – delovna funkcija motornega vozila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v številnih zadevah že zavzelo stališče, da se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po ZOZP ne razširja na primere, ko določeno vozilo, ki opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
Kršitev 253. člena ZPP ni podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal pisno mnenje, če stranka ni podala takih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati.
OZ določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen), to je takrat, ko se izjavi volje skleniti pravni posel določene vsebine in z določenimi pravnimi posledicami, ujemata. Časovno se sklenitev pogodbe ujema s trenutkom, ko ponudnik prejme od naslovnika izjavo, da ta ponudbo sprejema (prvi odstavek 21. člena).
omejitev gibanja – ugotavljanje dejstev v sodnem postopku – ugotavljanje istovetnosti – prikrivanje podatkov
Dejstvo, da je tožnik ob podajanju prošnje za mednarodno zaščito prikril, da je bil v letu 2009 kot tujec obravnavan v Grčiji, je sodišče prve stopnje obravnavalo na tožnikovem zaslišanju v prisotnosti njegove pooblaščenke, zato je ugotovljene okoliščine lahko upoštevalo pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa (62. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 3, 3/1-19, 3/1-20.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – standard obrazloženosti – vprašanje vezanosti upravnega organa na rešitev predhodnega vprašanja o državljanstvu upravičenca – ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča
Ker gre v obravnavani zadevi za spor o denacionalizaciji, to pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje vezanosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizacijskem zahtevku, na rešitev predhodnega vprašanja o državljanstvu upravičenca, je že rešeno pravno vprašanje, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPT člen 21, 21/1, 25, 25/1, 27, 28, 28/1. ZDavP člen 1, 100 ZUS člen 71, 71/2, 92.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - turistična taksa – prihodek občine – obvezna dajatev - nakazilo turistične takse na poseben račun občine – mesečno poročilo o številu prenočitev – razlika med pobrano in odvedeno turistično takso – izven- knjigovodska evidenca – plačilo zamudnih obresti od nepravočasno odvedene turistične takse
Pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, mora hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali zadnji dan prenočevanja pobrati turistično takso in jo nakazati na poseben račun občine.
Tožnika sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta in tega kasneje nista popravila. V taki situaciji se po ustaljeni praksi tega sodišča glede dovoljenosti revizije navedena vrednost upošteva za primarni tožbeni zahtevek, ne more pa se upoštevati hkrati in tudi za podrejenega.
Ker je bila v upravnem postopku odločba o vključitvi sporne parcele v skupno funkcionalno zemljišče odpravljena, leto in pol kasneje sklenjena kupna pogodba o njeni prodaji ni nična.