Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba I“) člen 33, 34, 38, 44, 66. ZPP člen 339, 339/2-8, 414.
priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES 44/2001 - Bruseljska uredba I - razglasitev izvršljivosti sodbe, ki je izvršljiva v državi izvora - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se v tem postopku zahteva, je bila izdana 4. 11. 2008, tožba pa je bila v državi izvora (na Poljskem) vložena dne 26. 10. 2005. V skladu s predpostavko časovne veljavnosti iz 66. člena Uredbe sveta (ES) št 44/2001
z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba) je torej potrebno uporabiti Uredbo in ne ZMZPP (
ZMZPP se ne uporablja več, kolikor ureja vsebinsko isto kot Uredba
V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe bi morala tožnika dokazati, da je njuna obveznost iz sodne poravnave zaradi izpolnitve prenehala. Ker nepravilna izpolnitev tudi šteje za neizpolnitev, je bilo na njuni strani dokazno breme, da je njun pravni prednik sanacijo izvedel pravilno in v skladu s pogoji, določenimi v sodni poravnavi.
Pravilni so razlogi pritožbenega sodišča, zakaj v tej zadevi materialnopravnih učinkov sodne poravnave ni mogoče enačiti z učinki gradbene pogodbe. Pravni prednik tožnikov se je brez plačila zavezal sanirati svoj zgornji zid in ne spodnji zid tožencev. Svojo nepogodbeno odškodninsko obveznost je s sodno poravnavo potrdil (da bi se izognil zahtevani odstranitvi zidu), vendar s tem njegova obveznost ni pridobila učinkov obveznosti iz gradbene pogodbe. Ker je njegova obveznost povzeta v sodni poravnavi (1995), zanjo velja najdaljši zastaralni rok 10 let, ki je bil prekinjen že v istem letu, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo oziroma izvršbo (1998).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razmerja med zakonitim zastopnikom stranke v postopku in sodniki pristojnega sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
Povezanost zakonite zastopnice s posameznimi sodniki pristojnega prvostopenjskega in pritožbenega sodišča lahko predstavlja razlog za njihovo izločitev po določbi drugega odstavka 71. člena ZPP, ne pa za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
ZPT člen 21, 21/1, 25, 25/1, 27, 28, 28/1. ZDavP člen 1, 100 ZUS člen 71, 71/2, 92.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - turistična taksa – prihodek občine – obvezna dajatev - nakazilo turistične takse na poseben račun občine – mesečno poročilo o številu prenočitev – razlika med pobrano in odvedeno turistično takso – izven- knjigovodska evidenca – plačilo zamudnih obresti od nepravočasno odvedene turistične takse
Pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, mora hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali zadnji dan prenočevanja pobrati turistično takso in jo nakazati na poseben račun občine.
Tožnika sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta in tega kasneje nista popravila. V taki situaciji se po ustaljeni praksi tega sodišča glede dovoljenosti revizije navedena vrednost upošteva za primarni tožbeni zahtevek, ne more pa se upoštevati hkrati in tudi za podrejenega.
Ker je bila v upravnem postopku odločba o vključitvi sporne parcele v skupno funkcionalno zemljišče odpravljena, leto in pol kasneje sklenjena kupna pogodba o njeni prodaji ni nična.
ZIZ člen 9, 9/6, 15, 55, 55/1-12, 56a. ZPP člen 374, 374/2, 377, 391, 391/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – pravni interes – ustavitev izvršbe po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti je prišlo do ustavitve izvršbe. Ustavitev postopka velja za postopek v celoti – torej tudi za tisti del, ki je bil (zaradi zahtev Sodnega reda) izločen v poseben spis (izvršba na nepremičnine), saj ta del ne more imeti samostojne, od siceršnjih pogojev za izvršbo, neodvisne usode. Ker odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more vplivati na nadaljnji tek oziroma izid (konec – ustavitev) izvršilnega postopka, ni (več) podan pravni interes za odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005504
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5, 378, 420, 420/2, 421, 421/3. KZ člen 217, 256, 258.
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi o odločilnih dejstvih - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - goljufija - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - stek kaznivih dejanj - obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje listin - pravna opredelitev - odmera kazni - obvestilo o pritožbeni seji
Pri kaznivih dejanjih ponarejanja listin in goljufije gre praviloma za realen stek, ker je tudi objekt kazenskopravnega varstva različen. Kaznivo dejanje ponarejanja listin lahko izgubi samostojnost v tistih primerih, ko je storitev tega dejanja pogoj za storitev kaznivega dejanja goljufije.
dopuščena revizija – zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo – zastaranje zahtevka zavarovanca – začetek teka zastaralnega roka- pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali v primeru, ko oškodovanec odškodnino od zavarovanca zahteva ali jo od njega dobi, začne teči zastaranje zavarovančevega zahtevka proti zavarovalnici od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, ali od dneva, ko mu je zavarovanec škodo povrnil?“
ZGD-1 člen 40, 40/2, 512. ZNP člen 21. ZRev-2 člen 38.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - skrben pregled poslovanja - določitev prodajne cene poslovnega deleža - pomoč tretjega - varstvo poslovne skrivnosti
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja.
Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni
predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo.
Pri opravi vpogleda mu je lahko v pomoč tretja oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, npr. odvetnik, računski ali davčni svetovalec. Odklonitev te možnosti bi pravico družbenika po prvem odstavku 512. člena ZGD-1 lahko izvotlila.
Vpogled v knjige in spise družbe po naravi stvari vključuje tudi možnost vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost. Glede na to, da je družbenik že po splošnih pravilih ZGD-1 dolžan varovati podatke, ki so poslovna skrivnost, mu vpogleda v dokumentacijo družbe zgolj zaradi obstoja objektivne možnosti posredovati zaupne podatke nepooblaščenim osebam ni dopustno omejevati.
Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti veže tudi strokovno usposobljeno osebo, s katero si družbenik pri vpogledu lahko pomaga. Če gre za revizorja, takšna dolžnost izhaja že iz 38. člena Zakona o revidiranju-2 (v nadaljevanju ZRev-2), v vsakem primeru pa tudi zanj veljajo splošne določbe ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Družba lahko razglasi, da so poslovna skrivnost podatki, ki bi utegnili biti razkriti v poročilu o skrbnem pregledu, ter na ta način naznani, da ne smejo postati javno dostopni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001643
ZPP člen 339, 339/2-12. ZIP člen 251c, 251c/1, 251c/2. ZIZ člen 24, 24/I.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi ZIP - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava – konkurenca izvršbe na podlagi verodostojne listine in izvršbe na podlagi izvršilnega naslova – subjektivne meje pravnomočnosti - odstop terjatve
ZIZ formalno ne omejuje možnosti izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Takšne možnosti v obravnavanem primeru ne omejuje niti materialno (vsebinsko).
Ni razvidno, da bi tožeča stranka (nova upnica) izkazala prehod terjatve z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Zato je (kljub razlagi o raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma iz prvega odstavka 251. c člena ZIP na tožečo stranko) preuranjen zaključek sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru šlo za odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava; posledično pa njegov zaključek, da gre za absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma gre za omejen (zgolj prejudicialen) razširjen učinek pravnomočnosti. V pravdnem postopku ima namreč sporazum, sklenjen med cedentko in dolžnico (toženo stranko), ki ima moč sodne poravnave, prejudicialen pomen za cesionarko (in dolžnico), ki ji zato ni treba dokazovati obstoja terjatve in času njene dospelosti. Dokazati mora le (še) prehod terjatve od stare na novo upnico. Dolžnica pa lahko (glede na časovne meje pravnomočnosti, ki veljajo tudi za sodno poravnavo), dokaže le morebitne dejanske spremembe glede terjatve in njene dospelosti, nastale po pravnomočnosti sporazuma strank iz 251.c člena ZIP.
določitev krajevne pristojnosti višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prenos sedeža stranke – prenos krajevne pristojnosti
Glede na to, da je tožena stranka med postopkom prenesla svoj sedež v Kranj, tožeča stranka pa ima svoj sedež na Igu pri Ljubljani, ter da sta odvetnika obeh strank iz Ljubljane, je očitno, da postopek pred sodiščem na Ptuju, ki prvega naroka za glavno obravnavo še ni opravilo, ne bi bil ekonomičen.
ZGD člen 232, 394, 394/2, 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 37. OZ člen 376. ZPP člen 339, 339/1, 370, 370/1.
izbris družbe iz sodnega registra – izbris družbe zaradi neuskladitve z ZGD – odgovornost družbenikov za obveznosti družbe – aktivni družbenik – prekluzivni rok - prenos delnic – prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Enoletni rok za uveljavljanje terjatev do delničarjev je prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom preneha sama pravica in ne le pravica do pravnega varstva, kot je to v primeru zastaralnih rokov. Zakon načina uveljavljanja terjatve ne predpisuje, v vsakem primeru pa je potrebna določena aktivnost s strani upnikov, ki pa ni omejena zgolj na vložitev tožbe, temveč so pravno upoštevne tudi druge oblike upnikove aktivnosti, kot je na primer predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenike oziroma delničarje izbrisane družbe.
V primeru neuskladitve družbe z določbami ZGD družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetnik (šesti odstavek 580. člena ZGD), razen če dokažejo, da so bili zgolj pasivni družbeniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0013797
ZPP člen 367b, 367b/4.
predlog za dopustitev revizije – kršitev materialnega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sporazum o delitvi skupnega premoženja - neveljavnost pogodbe – ničnost notarskega zapisa – napake volje - nepopoln predlog za dopolnitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – opredelitev zatrjevanih procesnih kršitev - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2005514
KZ-1 člen 86, 88. ZIKS-1 člen 8, 13.
način izvršitve kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – postopek za nadomestitev zapora s hišnim zaporom ali opravljanjem dela v splošno korist – postopek izvrševanja kazenskih sankcij - uporaba ZUP – varstvo pravic strank - pogojni odpust
V postopku, v katerem sodišče presoja utemeljenost predloga za nadomestitev izvrševanja zaporne kazni z delom v splošno korist (sodnik posameznik, ki je izrekel kazen zapora na okrajnem ali zunajobravnavni senat na okrožnem sodišču), odloča po določbah, ki veljajo za kazenski postopek in ne na podlagi ZIKS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZDen člen 19, 19/1-3, 32, 32/2, 88, 88/2.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – vračanje v naravi - park – zazidano stavbno zemljišče – status grajenega javnega dobra – sprememba namembnosti nepremičnine
Če je pravno vprašanje, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od uveljavljenega stališča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
motenje posesti – motilno dejanje – zahteva za varstvo zakonitosti
Motilno dejanje je tako dejanje motilca glede predmeta v tuji posesti, s katerim nastane novo, spremenjeno posestno stanje; motilno dejanje ima dva komplementarna učinka glede predmeta posesti: dejanska posest dotedanjega posestnika preneha ali se omeji, hkrati pa se na drugi strani vzpostavi nova dejanska oblast motilca ali pa se njegova že prej obstoječa dejanskega oblast razširi ali osvobodi prejšnjih omejitev.
sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje – obseg obrazložitve drugostopenjskega sodišča – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo zaradi drugačne presoje vprašanja, ki je bilo za sodišče prve stopnje odločilno. Sodišče druge stopnje ima za takšno odločitev pooblastilo v 358. členu ZPP, vendar pa mora v takšnem primeru v obrazložitvi odgovoriti ne samo na navedbe pritožbe, temveč tudi na vse upoštevne navedbe nasprotne stranke, podane med postopkom sodišča prve stopnje, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, in (glede tistih razlogov glede katerih razlogi sodišča prve stopnje zaradi drugačnega izhodišča morda niso dovolj izčrpni) pojasniti tudi, zakaj to niso.
Terjatev s pogodbenim odstopom terjatve ne preneha. Z odstopom terjatve, ki obstaja, se spremeni le upnik (prim. 417. člen OZ). Zato dejstvo odstopa zatrjevane terjatve samo zase tudi ne vpliva na (ne)obstoj pravnega interesa dolžnika za ugotovitveno tožbo na neobstoj prenesene terjatve.
Tožena stranka se je sama sklicevala na to, da gre pri sporazumu o zavarovanju za zavarovanje bodoče denarne terjatve. Sicer pa je tožeča stranka že v tožbi zatrjevala, da na dan podpisa sporazuma o zavarovanju, to je 20. 11. 2002, mandat tožene stranke še ni prenehal in tako njena terjatev na plačilo odpravnine še ni obstajala. O sporazumu o prenehanju z dne 29. 10. 2002 je sodišče prve stopnje razpravljalo in izvajalo dokaze. Svojo ugotovitev o neobstoju sporazuma je oprlo na izpovedbo priče J. R., ki je izpovedal, da so člani nadzornega sveta podpisovali listino brez datumov, tožena stranka pa je datume naknadno priredila.
Ne drži, da iz zavrnitve zahtevka na ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju z dne 20. 11. 2002 neizogibno izhaja, da ni utemeljen niti zahtevek na ugotovitev neobstoja terjatve po sporazumu o zavarovanju. Obstoj terjatve na plačilo odpravnine je namreč odvisen od veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ter od uresničitve odložnega pogoja sporazumnega prenehanja le-te.
ZOR člen 110, 379. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZIZ člen 10, 10/1.
dopuščena revizija – ničnost pogodbe – vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi – rok za uveljavljanje zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja – zastaralni rok – prekluzivni rok
V obsegu, navedenem v izreku odločbe, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VS4001649
ZDavP člen 1, 95. ZOR člen 172. ZPP člen 17, 17/2. URS člen 26.
sodna pristojnost – pristojnost davčnega organa - zahtevek na plačilo obresti od preplačila davka – odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države – spor iz civilnopravnega razmerja
Določba 95. člena v povezavi s prvim in tretjim odstavkom 1. člena ZdavP je za odločanje o obrestih na davčna preplačila določila pristojnost davčnega organa. Ta določba in tudi morebiti uveden upravni postopek po ZDavP pa ni ovira za to, da oškodovanec zahteva vrnitev preplačanih zneskov na (drugih) civilnopravnih podlagah. Ali gre za takšen primer in ali je torej podana sodna pristojnost (kompetenčno dejansko stanje), presoja sodišče na podlagi navedb v tožbi (drugi odstavek 17. člena ZPP).