pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - prispevki - pogoj plačila prispevkov
Ker od zneskov neizplačanih plač, za katere je tožnik prejel potrdilo (lastninski certifikat), niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
invalid I. kategorije - datum nastanka invalidnosti - dokončna odločba - spor polne jurisdikcije
Sodišče na kasnejše upravne odločbe ni vezano, saj presoja sporno razmerje na podlagi dejstev in dokazov, ki so obstajali v času izdaje dokončne odločbe. Ob izdaji dokončne odločbe pa je bil tožnik po izvedenih dokazih invalid I. kategorije, tako da je izpodbijana odločitev, s katero je bila odpravljena zavrnilna odločba toženke, pravilna.
SPZ člen 88, 89. ZNP člen 146. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
nujna pot - stroški nepravdnega postopka
Nujno pot je mogoče določiti na nepremičnini v solasti, še posebej v predmetni zadevi, ko je ugotavljanje sorazmernosti, usklajevanje ter tehtanje nepremičninskih interesov med nepravdnima strankama, ki sta v postopku N 43/1990 razdružila solastne nepremičnine, zagotovo najbolj smiselna.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 151, 151/, 154. ZDR člen 108.
stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - zloraba procesnih pravic - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna likvidacija
Uveljavljanje sodnega varstva s strani delavca zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pomeni zlorabe procesnih pravic, da bi bil delavec zavezan k povrnitvi stroškov postopka.
delna invalidska pokojnina - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Glede na to, da je tožnica delala s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, ji je tožena stranka pravilno odmerila delno invalidsko pokojnino v višini 25 % od invalidske pokojnine, ki bi tožnici pripadla na dan nastanka invalidnosti, kar ustreza skrajšanju polnega delovnega časa.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 259, 276. ZUP člen 113, 114, 125, 126. OZ člen 131.
upravni postopek - stroški postopka - odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta
V primeru, ko zakon ne določa obveznosti povračila stroškov oziroma je izrecno določeno, da stranka v upravnem postopku sama nosi stroške postopka, stroški v zvezi s pravnim sredstvom ne pomenijo pravno priznane oblike škode.
ZZZPB člen 45, 45/1, 62. ZPIZ/92 člen 24. ZDSS-1 člen 58, 63.
evidenca brezposelnih oseb - starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - dokončna odločba - sodno varstvo
Ker je odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo, postala dokončna in pravnomočna, je tožnik v sodnem postopku ne more izpodbijati. Njegova tožba se v tem delu zavrže.
stroški – prisilna hospitalizacija – odmera nagrade odvetniku
Glede na potek konkretnega postopka prisilne hospitalizacije, začetega po uradni dolžnosti, (odvetnica je opravila vsa opravila, ki so trajala 45 minut, na kraju samem, razen prejema odločbe), je uporaba tarifne številke 3101 (znižan količnik 0,8) pri odmeri nagrade odvetnici povsem ustrezna.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - postulacijska sposobnost
Glede na to, da je tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka sama in da ob vložitvi ni izkazala, da ima potrebne pravne kvalifikacije (ima opravljen pravniški državni izpit), bi moralo sodišče prve stopnje tak predlog zavreči kot nedovoljen.
V konkretni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, tožnik je s pravnomočno odločbo toženca pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ne glede na to, ali je bila pokojnina pravilno odmerjena ali ne.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča s katero so pravdni stroški ugotovljeni.
Ob odsotnosti listinskih dokazov o plačilu preostanka kupnine je sodišče prve stopnje na podlagi celovite in prepričljive ocene izpovedi pravdnih strank ter prič prišlo do pravilnega zaključka, da tožencu plačila preostale kupnine v višini 25.000,00 EUR ni uspelo dokazati.
Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub predloženemu spričevalu ni samoumevna. Sodišče mora pri odločanju o odložitvi izvršitve upoštevati vse odločilne okoliščine, celovito presoditi osebnost storilca, stopnjo njegove odgovornosti za prekrške in druge okoliščine, v katerih je storil prekrške. Za ugotovitev teh okoliščin pa lahko (in ne mora) razpiše narok, na katerega povabi storilca.
neplačilo sodne takse - domneva o umiku pritožbe – prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker tožena stranka predloga za taksno oprostitev ni vložila hkrati s pritožbo dne 04. 10. 2011, je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse. Čeprav v pritožbi ponovno navaja, da sodne takse zaradi slabega premoženjskega stanja ne more plačati, pa strogih postopkovnih določb ni mogoče obiti.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom – izvršilni stroški – nagrada za drugo obrazloženo vlogo
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga le novo izvršilni sredstvo, predstavlja drugo obrazloženo vlogo skladno s Tar. št. 3464 ZOdvT, saj ga po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek uvede.
Iz vsebine „Predprodajne pogodbe“ ne izhaja, da sta stranki z njeno sklenitvijo prevzeli obveznost, da bosta kasneje sklenili kupoprodajno oz. glavno pogodbo, (kar je sicer predmet predpogodbe), njeno pravno naravo pa določa vsebina pogodbe in ne naslov pogodbe.
prepozno grajanje cenilnega poročila - vrednost nepremičnine - pritožbena novota
Ker dolžnica na cenilno poročilo ni pravočasno podala nikakršnih pripomb, le-te je podala prvič v svoji pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep, je z grajanjem cenilnega poročila prepozna in se štejejo navedbe v zvezi s cenilnim poročilom v pritožbi kot pritožbena novota.
Pri presoji je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Obravnavana nezgoda se je zgodila v večernih urah, ugotovljeno je bilo, da je bilo cestišče mokro in spolzko, vidljivost je bila zaradi goste megle zelo slaba, zmanjšana na vsega 20 metrov.
V ugotovljenih voznih razmerah bi, po mnenju pritožbenega sodišča, moral skrben voznik takšno ali podobno oviro pričakovati in voziti s hitrostjo, da bi lahko pred oviro tudi pravočasno ustavil in nezgodo preprečil. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi v primeru, da bi šlo za nepričakovano oviro v prometu, potrebno presojati, ali bi bilo mogoče s pravilno vožnjo (ob primerni hitrosti) in ustreznim reagiranjem nezgodo preprečiti ali omiliti.
Pri presoji krivde je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo naravo in težo kršitve posameznih voznikov (povzročitev nevarne situacije, prekoračitev prilagojene hitrosti), v zvezi z ugotavljanjem teže posledic pa je pravilno uporabilo 1. odstavek 216. člena ZPP. Glede na časovno odmaknjenost dogodka in razpoložljivo dokumentacijo, predvsem pa kompleksnost nezgode, natančnejša razmejitev posledic večih trkov v vozilo M. ni bila mogoča.