pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - splošni akt delodajalca
Ureditev v pravilniku delodajalca, da se lahko uvede delo preko polnega delovnega časa, da se opravijo vožnje v okviru delovne naloge, posebno če so vezane na čakanje zaradi povratka, ni bila skladna s tedaj veljavno zakonodajo. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da je tožnik delo preko polnega delovnega časa, uvedeno na podlagi citirane določbe pravilnika, opravil kot posebni delovni pogoj (da bi se plačilo, ki ga je za to delo prejel, vštelo v pokojninsko osnovo).
odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Morebitne napake v postopku ali napačna presoja dokazov in materialnega prava, kar vse se lahko odpravi v postopku s pravnimi sredstvi, ne pomenijo protipravnega ravnanja, da bi bila podana odškodninska odgovornost zavoda (toženca).
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - prispevki - pogoj plačila prispevkov
Ker od zneskov neizplačanih plač, za katere je tožnik prejel potrdilo (lastninski certifikat), niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
ZZZPB člen 45, 45/1, 62. ZPIZ/92 člen 24. ZDSS-1 člen 58, 63.
evidenca brezposelnih oseb - starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - dokončna odločba - sodno varstvo
Ker je odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo, postala dokončna in pravnomočna, je tožnik v sodnem postopku ne more izpodbijati. Njegova tožba se v tem delu zavrže.
V konkretni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, tožnik je s pravnomočno odločbo toženca pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ne glede na to, ali je bila pokojnina pravilno odmerjena ali ne.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 151, 151/, 154. ZDR člen 108.
stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - zloraba procesnih pravic - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna likvidacija
Uveljavljanje sodnega varstva s strani delavca zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pomeni zlorabe procesnih pravic, da bi bil delavec zavezan k povrnitvi stroškov postopka.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 259, 276. ZUP člen 113, 114, 125, 126. OZ člen 131.
upravni postopek - stroški postopka - odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta
V primeru, ko zakon ne določa obveznosti povračila stroškov oziroma je izrecno določeno, da stranka v upravnem postopku sama nosi stroške postopka, stroški v zvezi s pravnim sredstvom ne pomenijo pravno priznane oblike škode.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - postulacijska sposobnost
Glede na to, da je tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka sama in da ob vložitvi ni izkazala, da ima potrebne pravne kvalifikacije (ima opravljen pravniški državni izpit), bi moralo sodišče prve stopnje tak predlog zavreči kot nedovoljen.
Iz vsebine „Predprodajne pogodbe“ ne izhaja, da sta stranki z njeno sklenitvijo prevzeli obveznost, da bosta kasneje sklenili kupoprodajno oz. glavno pogodbo, (kar je sicer predmet predpogodbe), njeno pravno naravo pa določa vsebina pogodbe in ne naslov pogodbe.
Ob odsotnosti listinskih dokazov o plačilu preostanka kupnine je sodišče prve stopnje na podlagi celovite in prepričljive ocene izpovedi pravdnih strank ter prič prišlo do pravilnega zaključka, da tožencu plačila preostale kupnine v višini 25.000,00 EUR ni uspelo dokazati.
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje, da je bila vročitev opravljena in datum vročitve. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine vročilnice lahko nasprotna stranka izpodbija.
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča s katero so pravdni stroški ugotovljeni.
oprostitev plačila sodnih taks – pravni interes za pritožbo
Proti tistemu delu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje predlog tožečih strank za postopek pred sodiščem prve stopnje zavrglo, ni bilo pritožbe. Prav tako tožeča stranka ni vložila pritožbe proti sklepu o ustavitvi postopka. To pomeni, da je ta sklep s potekom pritožbenega roka v sredo 28. 12. 2011 ob 24.00 uri postal pravnomočen. To pa pomeni, da za pritožbo proti odločitvi, da se tožeča stranka ne oprosti plačila sodnih taks za čas od 03. 12. 2011 dalje, tožeča stranka nima pravnega interesa, saj v postopku, ki ga ni, ne nastajajo taksne obveznosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070045
ZIZ člen 5, 266, 266/2, 270. ZGD-1 člen 263, 290.
začasna odredba – pristojnost za izdajo začasne odredbe - pristop k dolgu – pogodba o leasingu
Upoštevajoč določilo 270. člena ZIZ je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve utemeljen, če sta kumulativno podana oba pogoja in sicer verjetno izkazana terjatev in nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja (odtujevanje, skrivanje premoženja itd.) uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Čim eden od pogojev ni podan, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
ZPP člen 8, 262, 281, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
pravica do sodelovanja v postopku – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vabilo na narok - izostanek stranke z naroka
Pravica do izjave in sodelovanja v postopku je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku, vezana pa je na to, da jo stranka izkoristi. S tem, ko je bila stranka pravilno vabljena in poučena na posledice izostanka z naroka, ji je bila ta pravica zagotovljena.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom – izvršilni stroški – nagrada za drugo obrazloženo vlogo
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga le novo izvršilni sredstvo, predstavlja drugo obrazloženo vlogo skladno s Tar. št. 3464 ZOdvT, saj ga po vsebini ne gre enačiti s predlogom za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek uvede.