nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah – pravična denarna odškodnina – pravica do enakega varstva pravic
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se izvzemši dva izstopajoča primera, na prvi stopnji prisojena odškodnina ustrezno umešča v celoto sodne prakse. Res bi sicer nekateri primeri narekovali blago zvišanje, vendar pa so po drugi strani podani tudi primerljivi odškodninski primeri, v katerih je bila odškodnina nekoliko nižja od obravnavane. To pa pomeni, da se prisojena odškodnina nahaja v mejah razpona sodne prakse in torej ni mogoče govoriti o tem, da bi bila oškodovancu v obravnavani zadevi kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obstoječe pravno razmerje
Terjatev na vračilo kupnine v trenutku, ko je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijani sklep, še ni obstajala. Pogodba, katere razveljavitev se zahteva, namreč še vedno velja in dokler velja, kondikcijski zahtevek še ni nastal, saj pravna podlaga plačilu še vedno obstaja. Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, pa ni dopustna, ker lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – ugotovitveni izrek – izvršljivost – sklep o poplačilu – neplačana terjatev – predlog za novo izvršilno sredstvo – nov predlog za izvršbo
Ugotovitev v sklepu o poplačilu, koliko znaša preostanek (neplačane) upnikove terjatve, ne more predstavljati izvršilnega naslova. Sposobnost izvršljivosti imajo namreč le tiste sodne odločbe oz. njihovi deli, v katerih je dolžniku izrecno in nedvoumno naložena izpolnitev določene dajatve, storitve ali opustitve.
pravdni stroški - umik tožbe - uspeh v pravdi - priznanje terjatve v stečajnem postopku
Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je stečajna upraviteljica tožene stranke njeno terjatev v stečajnem postopku priznala, v tem postopku toženi stranki ni dolžna povrniti pravdnih stroškov. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je v kontekstu določbe 1. odstavka 158. člena ZPP v pravdnem postopku potrebno smiselno enačiti s situacijo izpolnitve zahtevka.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071834
ZIZ člen 43, 62. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1.
umik predloga za izvršbo – umik tožbe - izvršilni postopek – pravdni postopek
Ker se od vložitve ugovora 43. člen ZIZ več ne uporablja za presojo umika predloga (sedaj gre za umik tožbe), upnikov umik predloga za izvršbo ni mogel preprečiti ravnanja izvršilnega sodišča, ki je spis pravilno predložilo pravdnemu sodišču. To bo presojalo umik tožbe v skladu s pravili ZPP.
pozivni sklep – postavitev začasnega zastopnika – predlog za odlog izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine - faza oprave izvršbe – vrstni red odločanja
Glede na to, da se izvršilna dejanja v predmetnem postopku ravno zaradi težav pri vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku sploh še niso mogla začeti opravljati, upnik ni pravilno domneval, da mu zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe ni bilo treba ravnati v skladu s pozivnim sklepom, naj predlaga postavitev začasnega zastopnika in plača predujem zanj, poleg tega pa je omenjeni pozivni sklep prejel po vložitvi predloga za odlog izvršbe.
menica – dnevnica – obresti na podlagi dnevnice – predlog za izvršbo na podlagi priložene menice
Ker je menica, ki jo je upnik priložil k predlogu za izvršbo na podlagi priložene menice, dnevnica, se v njej zapisana odreditev obresti šteje za nezapisano, torej kot da ta v menici ne bi bila navedena. V postopku izvršbe na podlagi predloga za izvršbo na podlagi predložene menice pa sme sodišče dovoliti izvršbo le za obveznost, ki iz priložene menice izhaja in za nič drugega, tudi če je bilo kaj drugega z menično izjavo dogovorjeno.
ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Z materialnopravnim ugovorom o neobstoju pravno poslovnega razmerja toženec ni uspel izpodbiti krajevne pristojnosti sodišča, dogovorjene s pisno pogodbo (sporazumom o krajevni pristojnosti).
invalid II. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - preostala delovna zmožnost - rehabilitacija - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
S tem ko je tožnik namesto datuma, kot je bil ugotovljen v postopku pri toženi stranki v zvezi s III. kategorijo invalidnosti, na zadnjem naroku za glavno obravnavo uveljavljal razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti ter priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z datumom, ko je pri toženi stranki vložil vlogo, torej z 8. 8. 2008, namesto s 1. 8. 2003, kot je to uveljavljal s tožbo, je zgolj skrčil svoj tožbeni zahtevek, za kar pa privolitev tožene stranke ni potrebna, ker ne gre za spremembo tožbe.
SPZ člen 88, 89. ZNP člen 146. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
nujna pot - stroški nepravdnega postopka
Nujno pot je mogoče določiti na nepremičnini v solasti, še posebej v predmetni zadevi, ko je ugotavljanje sorazmernosti, usklajevanje ter tehtanje nepremičninskih interesov med nepravdnima strankama, ki sta v postopku N 43/1990 razdružila solastne nepremičnine, zagotovo najbolj smiselna.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - splošni akt delodajalca
Ureditev v pravilniku delodajalca, da se lahko uvede delo preko polnega delovnega časa, da se opravijo vožnje v okviru delovne naloge, posebno če so vezane na čakanje zaradi povratka, ni bila skladna s tedaj veljavno zakonodajo. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da je tožnik delo preko polnega delovnega časa, uvedeno na podlagi citirane določbe pravilnika, opravil kot posebni delovni pogoj (da bi se plačilo, ki ga je za to delo prejel, vštelo v pokojninsko osnovo).
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - prispevki - pogoj plačila prispevkov
Ker od zneskov neizplačanih plač, za katere je tožnik prejel potrdilo (lastninski certifikat), niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ti zneski ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Morebitne napake v postopku ali napačna presoja dokazov in materialnega prava, kar vse se lahko odpravi v postopku s pravnimi sredstvi, ne pomenijo protipravnega ravnanja, da bi bila podana odškodninska odgovornost zavoda (toženca).
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe
Ker je tožnik pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegov predlog za obnovo postopka (izredno pravno sredstvo), vložil sam, brez pooblaščenca, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
delna invalidska pokojnina - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Glede na to, da je tožnica delala s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, ji je tožena stranka pravilno odmerila delno invalidsko pokojnino v višini 25 % od invalidske pokojnine, ki bi tožnici pripadla na dan nastanka invalidnosti, kar ustreza skrajšanju polnega delovnega časa.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 259, 276. ZUP člen 113, 114, 125, 126. OZ člen 131.
upravni postopek - stroški postopka - odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta
V primeru, ko zakon ne določa obveznosti povračila stroškov oziroma je izrecno določeno, da stranka v upravnem postopku sama nosi stroške postopka, stroški v zvezi s pravnim sredstvom ne pomenijo pravno priznane oblike škode.
stroški – prisilna hospitalizacija – odmera nagrade odvetniku
Glede na potek konkretnega postopka prisilne hospitalizacije, začetega po uradni dolžnosti, (odvetnica je opravila vsa opravila, ki so trajala 45 minut, na kraju samem, razen prejema odločbe), je uporaba tarifne številke 3101 (znižan količnik 0,8) pri odmeri nagrade odvetnici povsem ustrezna.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 151, 151/, 154. ZDR člen 108.
stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - zloraba procesnih pravic - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna likvidacija
Uveljavljanje sodnega varstva s strani delavca zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne pomeni zlorabe procesnih pravic, da bi bil delavec zavezan k povrnitvi stroškov postopka.