izpodbijanje sklepov občnega zbora zadruge – ničnost – nasprotovanje prisilnim predpisom – procesne napake – pravni interes za ugotovitev ničnosti
Določbo 24. člena ZZad o ničnosti sklepa občnega zbora zaradi njegovega nasprotja s prisilnimi predpisi je potrebno razumeti tako, da gre za ničnost le tedaj, če je v nasprotju s prisilnimi predpisi tega ali kakšnega drugega zakona vsebina sklepa. Procesne napake so lahko razlog za ničnost sklepa le takrat, če so imele relevanten vpliv na sprejetje sklepa: če procesna napaka vpliva na to, da je bil sklep sploh sprejet oziroma bi brez te napake sklep sploh ne bil sprejet.
Sodišče šteje, da je tožena stranka, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, domnevo izpodbila, in sicer s predložitvijo dveh asignacijskih pogodb, ki jih je tožeča stranka (pred sporno asignacijo) sklenila z drugimi gospodarskimi objekti, in še dveh asignacijskih pogodb, ki jih je sklenila s toženo stranko. Zato sporna asignacija z dne 27. 10. 2008 po oceni sodišča prve stopnje ne predstavlja načina, ki bi po poslovnih običajih ali po praksi med strankama veljal za neobičajno obliko ali način izpolnitve in zato šteje, da zakonska domneva subjektivnega pogoja iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni podana. Trditveno in dokazno breme glede subjektivnega pogoja se je zato prevesilo na tožečo stranko, ki pa mu ni uspela zadostiti.
menica – dnevnica – obresti na podlagi dnevnice – predlog za izvršbo na podlagi priložene menice
Ker je menica, ki jo je upnik priložil k predlogu za izvršbo na podlagi priložene menice, dnevnica, se v njej zapisana odreditev obresti šteje za nezapisano, torej kot da ta v menici ne bi bila navedena. V postopku izvršbe na podlagi predloga za izvršbo na podlagi predložene menice pa sme sodišče dovoliti izvršbo le za obveznost, ki iz priložene menice izhaja in za nič drugega, tudi če je bilo kaj drugega z menično izjavo dogovorjeno.
pozivni sklep – postavitev začasnega zastopnika – predlog za odlog izvršbe – izvršba na podlagi verodostojne listine - faza oprave izvršbe – vrstni red odločanja
Glede na to, da se izvršilna dejanja v predmetnem postopku ravno zaradi težav pri vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku sploh še niso mogla začeti opravljati, upnik ni pravilno domneval, da mu zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe ni bilo treba ravnati v skladu s pozivnim sklepom, naj predlaga postavitev začasnega zastopnika in plača predujem zanj, poleg tega pa je omenjeni pozivni sklep prejel po vložitvi predloga za odlog izvršbe.
ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti
Z materialnopravnim ugovorom o neobstoju pravno poslovnega razmerja toženec ni uspel izpodbiti krajevne pristojnosti sodišča, dogovorjene s pisno pogodbo (sporazumom o krajevni pristojnosti).
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071834
ZIZ člen 43, 62. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1.
umik predloga za izvršbo – umik tožbe - izvršilni postopek – pravdni postopek
Ker se od vložitve ugovora 43. člen ZIZ več ne uporablja za presojo umika predloga (sedaj gre za umik tožbe), upnikov umik predloga za izvršbo ni mogel preprečiti ravnanja izvršilnega sodišča, ki je spis pravilno predložilo pravdnemu sodišču. To bo presojalo umik tožbe v skladu s pravili ZPP.
pravdni stroški - umik tožbe - uspeh v pravdi - priznanje terjatve v stečajnem postopku
Ker je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je stečajna upraviteljica tožene stranke njeno terjatev v stečajnem postopku priznala, v tem postopku toženi stranki ni dolžna povrniti pravdnih stroškov. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je v kontekstu določbe 1. odstavka 158. člena ZPP v pravdnem postopku potrebno smiselno enačiti s situacijo izpolnitve zahtevka.
SPZ člen 88, 89. ZNP člen 146. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
nujna pot - stroški nepravdnega postopka
Nujno pot je mogoče določiti na nepremičnini v solasti, še posebej v predmetni zadevi, ko je ugotavljanje sorazmernosti, usklajevanje ter tehtanje nepremičninskih interesov med nepravdnima strankama, ki sta v postopku N 43/1990 razdružila solastne nepremičnine, zagotovo najbolj smiselna.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - pravica do premestitve - dokazovanje - sodni izvedenec
Pri tožniku je podana invalidnost III. kategorije, saj pod splošnimi pogoji za zmožen za delo avtokleparja, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, pa je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, da se opravlja pretežno sede.
odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Morebitne napake v postopku ali napačna presoja dokazov in materialnega prava, kar vse se lahko odpravi v postopku s pravnimi sredstvi, ne pomenijo protipravnega ravnanja, da bi bila podana odškodninska odgovornost zavoda (toženca).
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 259, 276. ZUP člen 113, 114, 125, 126. OZ člen 131.
upravni postopek - stroški postopka - odškodninska odgovornost zavoda - elementi odškodninskega delikta
V primeru, ko zakon ne določa obveznosti povračila stroškov oziroma je izrecno določeno, da stranka v upravnem postopku sama nosi stroške postopka, stroški v zvezi s pravnim sredstvom ne pomenijo pravno priznane oblike škode.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - postulacijska sposobnost
Glede na to, da je tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka sama in da ob vložitvi ni izkazala, da ima potrebne pravne kvalifikacije (ima opravljen pravniški državni izpit), bi moralo sodišče prve stopnje tak predlog zavreči kot nedovoljen.
V konkretni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, tožnik je s pravnomočno odločbo toženca pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ne glede na to, ali je bila pokojnina pravilno odmerjena ali ne.
pokojninska osnova - nadurno delo - poseben delovni pogoj - splošni akt delodajalca
Ureditev v pravilniku delodajalca, da se lahko uvede delo preko polnega delovnega časa, da se opravijo vožnje v okviru delovne naloge, posebno če so vezane na čakanje zaradi povratka, ni bila skladna s tedaj veljavno zakonodajo. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da je tožnik delo preko polnega delovnega časa, uvedeno na podlagi citirane določbe pravilnika, opravil kot posebni delovni pogoj (da bi se plačilo, ki ga je za to delo prejel, vštelo v pokojninsko osnovo).
invalid II. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - preostala delovna zmožnost - rehabilitacija - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti
S tem ko je tožnik namesto datuma, kot je bil ugotovljen v postopku pri toženi stranki v zvezi s III. kategorijo invalidnosti, na zadnjem naroku za glavno obravnavo uveljavljal razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti ter priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z datumom, ko je pri toženi stranki vložil vlogo, torej z 8. 8. 2008, namesto s 1. 8. 2003, kot je to uveljavljal s tožbo, je zgolj skrčil svoj tožbeni zahtevek, za kar pa privolitev tožene stranke ni potrebna, ker ne gre za spremembo tožbe.
ZZZPB člen 45, 45/1, 62. ZPIZ/92 člen 24. ZDSS-1 člen 58, 63.
evidenca brezposelnih oseb - starostna pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - dokončna odločba - sodno varstvo
Ker je odločba o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ker je tožnik izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo, postala dokončna in pravnomočna, je tožnik v sodnem postopku ne more izpodbijati. Njegova tožba se v tem delu zavrže.