Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
odvzeta poslovna sposobnost - pritožba poslovno nesposobne osebe
Pritožbo osebe, katere predlog je bil zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti zavržen, je pritožbeno sodišče obravnavalo, ker ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pritožbo zoper odločbo, ki njegovo procesno sposobnost zanika.
zdravniška napaka – nestrokovno zdravljenje - višina škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zlom zapestja se kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena.
ZDR člen 32, 35, 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 166. KZ-1 člen 261, 261/1, 262. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zagovor - vabilo na zagovor - pisna obdolžitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Pri presoji, ali je bil tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočen zagovor, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem dejstvo, da se je tožnik nahajal v tujini in da je bil odsoten z dela zaradi bolezni. Iz teh razlogov je tožena stranka v prvem vabilu na zagovor tožnika zgolj pozvala, da najkasneje v treh dneh po prejemu vabila po dogovoru s kadrovsko službo poda svoj zagovor, v drugem vabilu pa je natančno določila, kje in kdaj naj tožnik poda zagovor. Četudi v tem drugem vabilu ni bila vsebovana pisna obdolžitev, ne gre za kršitev določb ZDR oziroma pravice do obrambe, saj je treba obe vabili obravnavati kot celoto.
Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi listin v spisu, zlasti pogodbe namesto razlastitve z dne 05. 10. 1983 ter izpovedbe tožnice utemeljeno zaključilo, da je bil namen, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, izpolnjen.
Ena od pravnih posledic vpisa pripojitve je po tretjem odstavku 591. člena ZGD-1 tudi prenehanje prevzete družbe, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa pripojitve enak datumu izbrisa privzetih družb iz sodnega registra.
nepopolna vloga – nepopolna pritožba – nezadostno število izvodov pritožbe
Okoliščina, da pritožba ni bila vložena v zadostnem številu, ne pomeni, da jo je moč šteti za nepopolno. Pri naknadni predložitvi manjkajočih izvodov pritožbe ne gre za njeno dopolnitev (ki je 336. člen ZPP ne dopušča), saj se ta pojem že gramatikalno nanaša na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih v 335. členu ZPP predvidenih sestavin (tudi iz prvega odstavka 108. člena ZPP je jasno razvidno, da se pojem dopolnitve oziroma poprave vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko se primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnava v posebnem petem odstavku istega člena). Da se 336. člen ZPP vsebinsko nanaša na sestavine iz 335. člena ZPP (oziroma pomankljivosti v tem oziru), pa je moč zaključiti tudi na podlagi dejstva, da si člena sledita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Zaradi naročila, ki ga je tožena stranka pridobila, in sicer slikopleskarska dela na določenem objektu, je pri toženi stranki prišlo do začasno povečanega obsega dela, kar je po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
zavarovalna pogodba – prenos terjatve - subrogacija
Terjatev tožeče stranke do toženke temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo je toženka sklenila v korist banke za primer nevračila kredita. Ne glede na odstopno izjavo banke je z izplačilom zavarovalnine banki v višini vrnjenega kredita na tožečo stranko prešla terjatev do višine izplačanega zneska že po samem zakonu. V razmerju do dolžnika oziroma toženke učinki prenosa terjatve takšnega prenosa terjatve nastopijo z njegovo obvestitvijo oziroma z naznanitvijo prenosa. Smisel takšnega varovanja je v tem, da tožnik vse do naznanitve prenosa lahko izpolni prvotnemu upniku tako, da preneha njegovo obveznost. Dolžnik pa ohrani vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti prvotnemu upniku tudi proti izpolnitelju.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – upravnik – etažni lastnik – najemnik – pasivna legitimacija – prevzem dolga
Dejstvo, da je toženka kot etažna lastnica svoj poslovni prostor oddala v najem, ne vpliva na obstoj njene obveznosti do tožnice na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja in obratovanja poslovnega objekta, v kateri se je tožnici kot upravniku zavezala plačevati opravljanje storitev upravljanja in stroške obratovanja. Če najemnik ni plačeval obveznosti, prevzetih z najemno pogodbo, ima toženka možnost, da za plačilo neporavnanih obveznosti terja najemnika, vendar pa je v razmerju do tožnice toženka še vedno dolžnica, in sicer na podlagi omenjene pogodbe o opravljanju storitev.
neizbrani kandidat - zavod - direktor - javni razpis - sklep o izbiri - rok - instrukcijski rok
Rok, v katerem morajo biti neizbrani kandidati obveščeni o izbiri direktorja zavoda, ni prekluziven, ampak instrukcijski. To pomeni, da zaradi prekoračitve tega roka (zaradi čakanja na soglasje ustanovitelja zavoda k imenovanju direktorja) tožene stranke ne morejo zadeti negativne posledice niti ni zaradi tega sklep o izbiri in imenovanju izbranega kandidata nezakonit.
URS člen 155, 155/2. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
prehodna odredba – novela ZIZ-I
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prehodne določbe novele ZIZ-I (9.člena) ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Posledice, ki jih na novo določa ZIZ-I za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka le-te.
Sklep o skupnem obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe ne predstavlja popolnoma nobene ovire za ta naknadni vstop E. G., (kakor tudi ne ovire za morebiten vstop kakšne druge nove stranke na obeh straneh osnovne ali nasprotne tožbe, če bi bili za to seveda izpolnjeni pogoji iz 191. člena ZPP, ki so edino relevantni. Obstoj predpostavk za skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe (kot so opredeljene v 183. členu ZPP) ne izključuje (preprečuje) hkratnega obstoja predpostavk naknadnega sosporništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062742
SPZ člen 49.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovni prenos lastninske pravice
Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica do polovice sporne nepremičnine, je stvarno pravne narave in kot tak terja ugotovitev, da je tožnica postala lastnica oziroma solastnica sporne nepremičnine na podlagi zakona, medtem ko pritožnica v tožbi navaja, da je pridobila sporno nepremičnino na pravno poslovni način od pravne prednice toženih strank. Sodno varstvo z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ima torej podlago v materialnem pravu le tedaj, kadar je neposredni pravni temelj pridobitve lastninske pravice zakon. V predmetnem sporu pa tožeča stranka ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je izvorno pridobila lastninsko pravico, temveč se sklicuje le na prodajno pogodbo, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na nepremičnini še ne pridobi lastninske pravice, kajti potreben je še pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nedoseganje norme - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker ni bilo mogoče ugotoviti, kakšno delo in v kakšnem obsegu je bilo tožnici odrejeno za posamezni dan, pa tudi ker tožnica določene dni ni imela dovolj dela in je opravljala delo izven delokroga svojega delovnega mesta, očitek tožene stranke v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da namenoma oz. iz hude malomarnosti ni dosegala predpisane norme, ni utemeljen.
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od uporabnika, ki živi v stanovanju, ne zahteva, da ga izprazni ali mu omogoči uporabo, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Tožnik v tožbi in v okviru trditvene podlage in dokaznega bremena ne pove, v čem naj bi bila podana korist na strani toženke, niti ne zatrjuje na svoji strani kakršnokoli prikrajšanje, kot utemeljeno med drugim navaja toženka v pritožbi.
ZGD-1 člen 605, 635, 635/2, 635/3, 638, 638/3. ZSReg člen 39.
konstitutivnost vpisa delitve v sodni register – pravne posledice delitve – vzpostavitev prejšnjega stanja – pravni interes za pritožbo
Pritožnik s pritožbo zoper sklep o vpisu ustanovitve A d.o.o. ne more doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov. Poleg tega morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve. Pritožnik zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj z njo ne more doseči učinkov, ki jih želi.
zamudna sodba - nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu - listine - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost - plača - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - regres za letni dopust
Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s trajanjem delovnega razmerja tožnika zmotno presodilo listine v spisu (štelo je, da obstaja nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi), odločitev v izpodbijani zamudni sodbi, s katero je bil tožbeni zahtevek delno zavrnjen, pa se opira le na te listine, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo spremenilo, tako da je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo.
Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava, obširne pritožbene navedbe, da je bila naročnik del družba F., d.o.o., in ne tožnica, pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.