Občina, v kateri je sedež inšpektorata skupne občinske uprave, ima status delodajalca, pri čemer pravice in obveznosti delodajalca izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Ti župani lahko pooblastijo drugo osebo ali enega izmed njih za podajo sklepa o premestitvi inšpektorja.
Sodišče mora o priglašenih stroških praviloma odločiti v vsakem sklepu, odločanje pa, shematsko gledano, poteka v dveh fazah. Sodišče najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo sicer res dovolilo tako, kot jo je predlagala upnica, torej tudi za priglašene stroške, vendar pa je na ta način odločilo le o obveznosti povrnitve teh stroškov, o njihovi višini pa sklep o izvršbi odločitve (odmere) nima.
Po 9. členu ZBPP odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči oproščena tudi plačila pravdnih stroškov nasprotne stranke (toženca in toženke). Ker je tožnica tožbo umaknila, mora na podlagi 158. člena ZPP tožencu in toženki povrniti pravdne stroške.
individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predhodno vprašanje
Sodišče je vezano na odločitev o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je zakonitost te odpovedi predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi zavrnjen, ni podlage, da bi sodišče v tem sporu znova odločalo o zakonitosti odpovedi ali da bi tožbenemu zahtevku ugodilo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - mesečna renta
Tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, saj tožeča stranka po poškodbi prejema enako oziroma višjo plačo (upoštevaje še nadomestilo za invalidnost), kot jo je prejemala pri toženi stranki. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ne bo mogla opravljati nadurnega dela in priložnostnih del pri znancih ter da bo zaradi tega njen zaslužek manjši, za odločitev niso bistvene.
Ena od pravnih posledic vpisa pripojitve je po tretjem odstavku 591. člena ZGD-1 tudi prenehanje prevzete družbe, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa pripojitve enak datumu izbrisa privzetih družb iz sodnega registra.
nepopolna vloga – nepopolna pritožba – nezadostno število izvodov pritožbe
Okoliščina, da pritožba ni bila vložena v zadostnem številu, ne pomeni, da jo je moč šteti za nepopolno. Pri naknadni predložitvi manjkajočih izvodov pritožbe ne gre za njeno dopolnitev (ki je 336. člen ZPP ne dopušča), saj se ta pojem že gramatikalno nanaša na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih v 335. členu ZPP predvidenih sestavin (tudi iz prvega odstavka 108. člena ZPP je jasno razvidno, da se pojem dopolnitve oziroma poprave vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko se primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnava v posebnem petem odstavku istega člena). Da se 336. člen ZPP vsebinsko nanaša na sestavine iz 335. člena ZPP (oziroma pomankljivosti v tem oziru), pa je moč zaključiti tudi na podlagi dejstva, da si člena sledita.
ZTLR člen 28, 72. ODZ paragraf 838. SPZ člen 92, 92/1, 92/2.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine - pogoji za priposestvovanje - dobra vera - obstoj pravnega naslova
Ker je sodišče ugotovilo, da obstoja pravnega naslova tožnika nista izkazala, da sta se torej zavedala ali bi se morala zavedati, da ne razpolagata z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, je že zgolj iz tega razloga izključeno priposestvovanje, saj je še zato izpodbita domneva dobrovernosti priposestvovanja. Priposestvovalci morajo biti vsaj upravičeno prepričani, da razpolagajo z veljavnim pravnim naslovom. Le v tem primeru lahko dejansko prevlada nad pravnim. Če je izkazano, da niti ne obstaja pravni naslov, je ta način pridobitve lastninske pravice izključen.
Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi listin v spisu, zlasti pogodbe namesto razlastitve z dne 05. 10. 1983 ter izpovedbe tožnice utemeljeno zaključilo, da je bil namen, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, izpolnjen.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – začetek učinkovanja vpisov
Zemljiškoknjižni postopek je v razmerju do postopka zavarovanja izvedbene narave, kar pomeni, da mora zemljiško sodišče ob prejemu obvestila o izdani predhodni odredbi le–to vpisati v zemljiško knjigo in pred tem preveriti le, če so ob vložitvi predloga oziroma ob prejemu obvestila bili izpolnjeni pogoji iz 51. in 148. člena ZZK-1, odločilen trenutek je torej trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo. Okoliščina, da je bila izdana predhodna odredba naknadno s sklepom z dne 16.11.2011 razveljavljena, na pravilnost vpisa na podlagi prejetega obvestila ne vpliva, Okrožno sodišče v Ljubljani bo namreč moralo tudi o razveljavitvi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče. Ko bo le-to obvestilo prejelo, bo opravilo izbris vpisane predznambe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
Začasna odredba je neutemeljena, če stranka, v korist katere je bila izdana, izgubi pravdo glede pravice, zaradi varstva katere je bila začasna odredba.
Če nastane škoda zaradi neutemeljene začasne odredbe, je treba obseg premoženjske škode presojati po 132. členu OZ.
zavarovalna pogodba – prenos terjatve - subrogacija
Terjatev tožeče stranke do toženke temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo je toženka sklenila v korist banke za primer nevračila kredita. Ne glede na odstopno izjavo banke je z izplačilom zavarovalnine banki v višini vrnjenega kredita na tožečo stranko prešla terjatev do višine izplačanega zneska že po samem zakonu. V razmerju do dolžnika oziroma toženke učinki prenosa terjatve takšnega prenosa terjatve nastopijo z njegovo obvestitvijo oziroma z naznanitvijo prenosa. Smisel takšnega varovanja je v tem, da tožnik vse do naznanitve prenosa lahko izpolni prvotnemu upniku tako, da preneha njegovo obveznost. Dolžnik pa ohrani vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti prvotnemu upniku tudi proti izpolnitelju.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o upravljanju – upravnik – etažni lastnik – najemnik – pasivna legitimacija – prevzem dolga
Dejstvo, da je toženka kot etažna lastnica svoj poslovni prostor oddala v najem, ne vpliva na obstoj njene obveznosti do tožnice na podlagi Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja in obratovanja poslovnega objekta, v kateri se je tožnici kot upravniku zavezala plačevati opravljanje storitev upravljanja in stroške obratovanja. Če najemnik ni plačeval obveznosti, prevzetih z najemno pogodbo, ima toženka možnost, da za plačilo neporavnanih obveznosti terja najemnika, vendar pa je v razmerju do tožnice toženka še vedno dolžnica, in sicer na podlagi omenjene pogodbe o opravljanju storitev.
neizbrani kandidat - zavod - direktor - javni razpis - sklep o izbiri - rok - instrukcijski rok
Rok, v katerem morajo biti neizbrani kandidati obveščeni o izbiri direktorja zavoda, ni prekluziven, ampak instrukcijski. To pomeni, da zaradi prekoračitve tega roka (zaradi čakanja na soglasje ustanovitelja zavoda k imenovanju direktorja) tožene stranke ne morejo zadeti negativne posledice niti ni zaradi tega sklep o izbiri in imenovanju izbranega kandidata nezakonit.
URS člen 155, 155/2. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
prehodna odredba – novela ZIZ-I
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prehodne določbe novele ZIZ-I (9.člena) ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Posledice, ki jih na novo določa ZIZ-I za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka le-te.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - dokazovanje - izvedba dokazov - preiskovalno načelo
Za veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da izraža pravo voljo tožnika (delavca), da mu delovno razmerje preneha.
Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Oškodovanec je utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša in udarnino trebuha. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068634
ZOR člen 262, 614, 616. ZGO člen 31. ZPP člen 285.
podjemna pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevek izvajalca do podizvajalca - grajanje napak – pravočasno grajanje napak – materialno procesno vodstvo
Tožniku (izvajalcu) je bilo najkasneje 11. 12. 1992 znano, da ima izvršen posel napake. Takrat sta investitorja zoper njega vložila tožbo. Najkasneje takrat bi moral tožnik o napakah obvestiti toženca (podizvajalca) in najkasneje v decembru 1993 sodno uveljavljati svojo pravico.
Sodišče z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi stranko pozvalo k temu, da v celoti na novo oblikuje dejansko podlago spora. S tem bi bilo ravnotežje med vlogami in aktivnostjo strank ter sodišča v postopku porušeno, kar bi pomenilo tudi kršitev enega izmed temeljnih načel pravdnega postopka, načela nepristranskosti.
V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD z dodatnim sklepom o dedovanju razdeljeno le tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.