neizbrani kandidat - zavod - direktor - javni razpis - sklep o izbiri - rok - instrukcijski rok
Rok, v katerem morajo biti neizbrani kandidati obveščeni o izbiri direktorja zavoda, ni prekluziven, ampak instrukcijski. To pomeni, da zaradi prekoračitve tega roka (zaradi čakanja na soglasje ustanovitelja zavoda k imenovanju direktorja) tožene stranke ne morejo zadeti negativne posledice niti ni zaradi tega sklep o izbiri in imenovanju izbranega kandidata nezakonit.
URS člen 155, 155/2. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
prehodna odredba – novela ZIZ-I
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prehodne določbe novele ZIZ-I (9.člena) ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Posledice, ki jih na novo določa ZIZ-I za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka le-te.
SPZ člen 10, 271, 271/2. ZZK-1 člen 8, 40, 40/1, 40/1-3. ZPN člen 7. ZLNDL člen 1, 3.
stavbna pravica – originalna pridobitev pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – izbrisna tožba – pasivna legitimacija – pravica uporabe na stavbi
Ker toženke v pravnem prometu niso bile dobroverne in so za pravico tožnice na stavbi, ki jo je pridobila originalno, vedele, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo sklicujejo neutemeljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068634
ZOR člen 262, 614, 616. ZGO člen 31. ZPP člen 285.
podjemna pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevek izvajalca do podizvajalca - grajanje napak – pravočasno grajanje napak – materialno procesno vodstvo
Tožniku (izvajalcu) je bilo najkasneje 11. 12. 1992 znano, da ima izvršen posel napake. Takrat sta investitorja zoper njega vložila tožbo. Najkasneje takrat bi moral tožnik o napakah obvestiti toženca (podizvajalca) in najkasneje v decembru 1993 sodno uveljavljati svojo pravico.
Sodišče z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi stranko pozvalo k temu, da v celoti na novo oblikuje dejansko podlago spora. S tem bi bilo ravnotežje med vlogami in aktivnostjo strank ter sodišča v postopku porušeno, kar bi pomenilo tudi kršitev enega izmed temeljnih načel pravdnega postopka, načela nepristranskosti.
pogodba o finančnem leasingu - dokaz z zaslišanjem stranke – kršitev pravice do kontradiktornosti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – trditveno in dokazno breme
Pritožbeni očitek, da je sodišče z zavrnitvijo predloga za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi izostanka tožene stranke, kršilo pravico do dokaza kot sestavni del pravice do izjave pred sodiščem iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Tožena stranka je bila v skladu z določbo drugega odstavka 261. člena ZPP na narok, na katerem bi se izvedel dokaz z njenim zaslišanjem, pravilno vabljena po pooblaščencu, vendar se na vabilo ni odzvala in svojega izostanka ni opravičila, zato je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.
zdravniška napaka – nestrokovno zdravljenje - višina škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zlom zapestja se kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena.
ZSReg člen 20, 20/2, 36, 36/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 598.
pravni interes – prenehanje družbe – pripojitev – vrnitev v prejšnje stanje
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZDG -1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register, ena od teh pa je tudi prenehanje prevzete družbe. Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu izbrisa prevzemne družbe zaradi pripojitve ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice izbrisa nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu izbrisa prevzemne družbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - dokazovanje - izvedba dokazov - preiskovalno načelo
Za veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da izraža pravo voljo tožnika (delavca), da mu delovno razmerje preneha.
zamudna sodba - nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu - listine - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost - plača - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - regres za letni dopust
Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s trajanjem delovnega razmerja tožnika zmotno presodilo listine v spisu (štelo je, da obstaja nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi), odločitev v izpodbijani zamudni sodbi, s katero je bil tožbeni zahtevek delno zavrnjen, pa se opira le na te listine, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo spremenilo, tako da je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062742
SPZ člen 49.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovni prenos lastninske pravice
Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica do polovice sporne nepremičnine, je stvarno pravne narave in kot tak terja ugotovitev, da je tožnica postala lastnica oziroma solastnica sporne nepremičnine na podlagi zakona, medtem ko pritožnica v tožbi navaja, da je pridobila sporno nepremičnino na pravno poslovni način od pravne prednice toženih strank. Sodno varstvo z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ima torej podlago v materialnem pravu le tedaj, kadar je neposredni pravni temelj pridobitve lastninske pravice zakon. V predmetnem sporu pa tožeča stranka ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je izvorno pridobila lastninsko pravico, temveč se sklicuje le na prodajno pogodbo, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na nepremičnini še ne pridobi lastninske pravice, kajti potreben je še pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068638
OZ člen 131. ZPP člen 5, 5/1, 243, 254, 254/3, 362, 362/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zdravniška napaka – pojasnjevalna dolžnost – potreba po postavitvi izvedenca – odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje – utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca – načelo kontradiktornosti
Če je vsaki pravdni stranki dana zakonska možnost, da se lahko opredeli do ugotovitev izvedencev, pravdni stranki ne sme biti odvzeta pravica do izjave v primeru, ko sodišče ne izvede dokaza z izvedencem in samo ugotavlja dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje izvedenca.
Potreba po izvedencu ni podana le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ki so vezani na strokovna vprašanja s področja medicine, marveč tudi zato, da se konkretizirajo pravni standardi, ki veljajo v procesu zdravljenja in lahko vplivajo na odločitev sodišča glede odgovornosti tožene stranke. Gre za uporabo pravnih standardov, ki se nanašajo na strokovno in poklicno vedenje ali ravnanje in ki dajejo odgovor, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v stroki in poklicu, o katerih pa lahko da odgovor le izvedenec in ne sodišče.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
odvzeta poslovna sposobnost - pritožba poslovno nesposobne osebe
Pritožbo osebe, katere predlog je bil zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti zavržen, je pritožbeno sodišče obravnavalo, ker ima vsak procesno sposobnost, da samostojno vloži pritožbo zoper odločbo, ki njegovo procesno sposobnost zanika.
Glede zahtevka za plačilo stroškov za najeto stanovanje pa je toženka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala (le), da je te stroške poravnala tožniku. Toženka pa ni z ničemer dokazala, da bi vtoževane zneske stroškov tožniku tudi dejansko poravnala. Tega zaključka sodišča prve stopnje pritožba niti ne izpodbija. Toženka torej pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da tožnik teh stroškov ni plačal dobaviteljem oziroma izvajalcem storitev ter da je sporno, kdo je izstavil račun za stroške vodovoda in kanalizacije, na koga se ta glasi, za katere mesece naj bi plačala račun za telefon in na katero obdobje se nanaša vtoževani znesek stroška elektrike, kar vse navaja v pritožbi. Navedene pritožbene navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla že prej navesti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – sklicevanje na sodno prakso
V kolikor se pritožba sklicuje na aktualno sodno prakso, je to sklicevanje pavšalno, saj ne navede konkretne sodne prakse, s katero bi se po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina lahko primerjala. Zaradi pavšalnosti teh trditev pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe glede skladnosti s sodno prakso ne more preizkusiti in lahko le pavšalno odgovori, da je višina odmerjene in prisojene odškodnine sodni praksi primerna.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - mesečna renta
Tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, saj tožeča stranka po poškodbi prejema enako oziroma višjo plačo (upoštevaje še nadomestilo za invalidnost), kot jo je prejemala pri toženi stranki. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ne bo mogla opravljati nadurnega dela in priložnostnih del pri znancih ter da bo zaradi tega njen zaslužek manjši, za odločitev niso bistvene.
predlog za izvršbo na podlagi priložene menice – menica – podpis izdajatelja menice
Pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da se mora na menico, če se zavezuje pravna oseba, poleg navedbe firme in lastnoročnega podpisa, obvezno navesti še ime in priimek zakonitega zastopnika. V predmetni zadevi je podpis fizične osebe dan zraven žiga pravne osebe in v takem primeru se tudi brez izrecne označbe predpostavlja, da je menico fizična oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, pod ime katere se podpiše.
Morebitne nejasnosti v zvezi s podpisom fizične osebe ne morejo povzročiti neveljavnosti menice, temveč vplivajo le na morebitno odgovornost za terjatev iz te menice, kar pa je predmet odločanja v ugovornem postopku. Drugo predloženo menico je v predmetni zadevi lastnoročno podpisala fizična oseba, za katero upnik trdi, da gre za drugo dolžnico I. A., ki se v pravnem prometu podpisuje z identičnim znakom kot na menici, prepoznavnost tega podpisa pa je razvidna tudi iz prve predložene menice in priloženih meničnih izjav ter pooblastil za izpolnitev menice, vse navedeno pa v fazi odločanja o predlogu za izvršbo omogoča njegovo vsebinsko obravnavo.
Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.
denacionalizacija – vlaganja v nepremičnino – odplačna pridobitev nepremičnine – povrnitev vlaganj – razlika v vrednosti nepremičnine – višina odškodnine
V primeru, ko je vrednost nepremičnine zaradi vlaganj zavezanca bistveno povečana, mora zavezanec povrnitev vlaganj oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine, zahtevati od denacionalizacijskega upravičenca v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen. Če je nepremičnino pridobil odplačno, je upravičen tudi do odškodnine, vendar le za tisto, kar je odplačno pridobil, torej za nepremičnino po stanju pred opravljenimi investicijami