dodatek za pomoč in postrežbo - pogoji za priznanje pravice
Tožničina zdravstvena težava, ki zahteva strokovno pomoč, je urinski kateter, ki ga je treba zamenjati na štiri do pet tednov. To pa ni okoliščina, zaradi katere bi se tožnici priznal dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072337
ZFPPIPP člen 47, 332, 332/2, 337, 337/1. ZIZ člen 187. SPZ člen 154, 154/, 154/2, 154/2-4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe – zastavni upnik – slamnati kupec
Za odločitev o pritožbi ni pomembno, da je kupec nepremičnin stečajnega dolžnika v resnici V. d.d., ki ima na prodanih nepremičninah zastavno pravico, P. d.o.o pa slamnati kupec.
ZPP člen 224, 286. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244, 245.
začasna nezmožnost za delo - dokazovanje - prekluzija - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - dokončna in pravnomočna odločba
Ker iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo ne izhaja, da je tožnik oz. njegov pooblaščenec na naroku uveljavljal procesno kršitev, ki naj bi bila storjena s tem, da je tožena stranka dokaz o vročitvi odločbe imenovanega zdravnika predložila prepozno (in ker v socialnem sporu velja načelo materialne resnice in preiskovalno načelo), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dokaz upoštevalo in ugotovilo, da je odločba imenovanega zdravnika postala dokončna in pravnomočna.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZDSS-1 člen 66, 73.
tožba - nepopolna vloga - zavrženje tožbe
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
Pogodbenega materialnega prava sodišče zaradi avtonomije pogodbene volje strank ne more poznati po uradni dolžnosti, ampak mora stranka, ki se nanj sklicuje, izrecno pojasniti pogodbene določbe, na katere se sklicuje in v primeru, ko tožena stranka ugovarja in izpodbija zavarovalno jamstvo, tudi predložiti splošne pogoje, pod katerimi je bila sklenjena zavarovalna pogodba z zavarovancem.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0072349
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1, 609/6, 610, 610/1. ZPP člen 243.
izstisnitev manjšinskih delničarjev – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – namen postopka po 388. členu ZGD-1 – vloga poravnalnega odbora – postavitev izvedenca – izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico
Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu centra za socialno delo na razgovor zaradi priprave konkretne naloge za nadomestitev globe, se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe.
Ob izrazito neznatnem solastniškem deležu se lahko izkaže, da je velikost idealnega deleža odločilna predpostavka za dodelitev celotne stvari solastniku, vendar to ne velja za konkretni primer, saj ima nasprotna udeleženka ¼ lastniški delež, dokazala pa je na podlagi načina dosedanje rabe nepremičnine in glede na njene potrebe, da ima prednost pred predlagateljico, da ji nepremičnina pripade v last v celoti.
Po določilu 197. člena OZ ima tisti, ki za drugega kaj potroši oziroma stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Gre za zakonsko normo, ki obravnava poseben primer obogatitve, ki nastane s plačilom tujega dolga, in omogoča izpolnitelju, ki je prikrajšan, da uveljavlja zahtevek neposredno od pravega dolžnika. To določilo je mogoče uporabiti tudi v obravnavanem primeru, ko je tožeča stranka poravnala dolg toženca do družbe D. S. zaradi blokade njenega transakcijskega računa na podlagi 134. člena ZIZ.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - dokazovanje - izvedba dokazov - preiskovalno načelo
Za veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da izraža pravo voljo tožnika (delavca), da mu delovno razmerje preneha.
seznam dolžnikovega premoženja - sredstvo izvršbe - odredba za predložitev seznama premoženja - sklep o ustavitvi izvršbe - konec izvršilnega postopka
Ni možno ugoditi upnikovemu predlogu za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki ga je upnik podal po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe z zadnjim od dovoljenih izvršilnih sredstev, zoper katerega ni vložil pritožbe, temveč je v pritožbenem roku vložil le predlog za odreditev seznama dolžnikovega premoženja.
Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi listin v spisu, zlasti pogodbe namesto razlastitve z dne 05. 10. 1983 ter izpovedbe tožnice utemeljeno zaključilo, da je bil namen, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, izpolnjen.
pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa – začetek učinkovanja vpisov
Zemljiškoknjižni postopek je v razmerju do postopka zavarovanja izvedbene narave, kar pomeni, da mora zemljiško sodišče ob prejemu obvestila o izdani predhodni odredbi le–to vpisati v zemljiško knjigo in pred tem preveriti le, če so ob vložitvi predloga oziroma ob prejemu obvestila bili izpolnjeni pogoji iz 51. in 148. člena ZZK-1, odločilen trenutek je torej trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo. Okoliščina, da je bila izdana predhodna odredba naknadno s sklepom z dne 16.11.2011 razveljavljena, na pravilnost vpisa na podlagi prejetega obvestila ne vpliva, Okrožno sodišče v Ljubljani bo namreč moralo tudi o razveljavitvi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče. Ko bo le-to obvestilo prejelo, bo opravilo izbris vpisane predznambe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Oškodovanec je utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša in udarnino trebuha. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR.
Občina, v kateri je sedež inšpektorata skupne občinske uprave, ima status delodajalca, pri čemer pravice in obveznosti delodajalca izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Ti župani lahko pooblastijo drugo osebo ali enega izmed njih za podajo sklepa o premestitvi inšpektorja.
skupno premoženje - posebno premoženje – dokazno breme
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Obe predpostavki, torej da je bilo premoženje pridobljeno z delom in v času trajanja zakonske zveze, mora zatrjevati in dokazati zakonec, ki zatrjuje takšno naravo premoženja.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske skupnosti očitno pridobivali skupna sredstva, s katerimi bi bilo parcelo mogoče kupiti. S tem pa je tožnica prevalila dokazno breme, da ne gre za skupno premoženje, na toženca.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – sklicevanje na sodno prakso
V kolikor se pritožba sklicuje na aktualno sodno prakso, je to sklicevanje pavšalno, saj ne navede konkretne sodne prakse, s katero bi se po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina lahko primerjala. Zaradi pavšalnosti teh trditev pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe glede skladnosti s sodno prakso ne more preizkusiti in lahko le pavšalno odgovori, da je višina odmerjene in prisojene odškodnine sodni praksi primerna.
zamudna sodba - nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu - listine - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost - plača - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - regres za letni dopust
Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s trajanjem delovnega razmerja tožnika zmotno presodilo listine v spisu (štelo je, da obstaja nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi), odločitev v izpodbijani zamudni sodbi, s katero je bil tožbeni zahtevek delno zavrnjen, pa se opira le na te listine, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo spremenilo, tako da je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo.
Sklep o skupnem obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe ne predstavlja popolnoma nobene ovire za ta naknadni vstop E. G., (kakor tudi ne ovire za morebiten vstop kakšne druge nove stranke na obeh straneh osnovne ali nasprotne tožbe, če bi bili za to seveda izpolnjeni pogoji iz 191. člena ZPP, ki so edino relevantni. Obstoj predpostavk za skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe (kot so opredeljene v 183. členu ZPP) ne izključuje (preprečuje) hkratnega obstoja predpostavk naknadnega sosporništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062742
SPZ člen 49.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovni prenos lastninske pravice
Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica do polovice sporne nepremičnine, je stvarno pravne narave in kot tak terja ugotovitev, da je tožnica postala lastnica oziroma solastnica sporne nepremičnine na podlagi zakona, medtem ko pritožnica v tožbi navaja, da je pridobila sporno nepremičnino na pravno poslovni način od pravne prednice toženih strank. Sodno varstvo z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ima torej podlago v materialnem pravu le tedaj, kadar je neposredni pravni temelj pridobitve lastninske pravice zakon. V predmetnem sporu pa tožeča stranka ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je izvorno pridobila lastninsko pravico, temveč se sklicuje le na prodajno pogodbo, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na nepremičnini še ne pridobi lastninske pravice, kajti potreben je še pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo.