nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – neodziv vabilu centra za socialno delo na razgovor
Če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu centra za socialno delo na razgovor zaradi priprave konkretne naloge za nadomestitev globe, se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe.
Pogodbenega materialnega prava sodišče zaradi avtonomije pogodbene volje strank ne more poznati po uradni dolžnosti, ampak mora stranka, ki se nanj sklicuje, izrecno pojasniti pogodbene določbe, na katere se sklicuje in v primeru, ko tožena stranka ugovarja in izpodbija zavarovalno jamstvo, tudi predložiti splošne pogoje, pod katerimi je bila sklenjena zavarovalna pogodba z zavarovancem.
15-dnevni rok za vložitev pritožbe teče od prvega naslednjega dne po vročitvi zamudne sodbe. Rok teče kontinuirano, brez prekinitve zaradi dela prostih dni in praznikov.
socialni spor - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
V presojanem socialnem sporu je bila tožba vložena že v času veljavnosti ZOdvT, zato je treba stroške postopka odmeriti po tem zakonu. Ker gre za spor iz invalidskega zavarovanja, pri katerem vrednosti predmeta ni mogoče določiti, znaša njegova vrednost 3.500,00 EUR.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0072349
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1, 609/6, 610, 610/1. ZPP člen 243.
izstisnitev manjšinskih delničarjev – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – namen postopka po 388. členu ZGD-1 – vloga poravnalnega odbora – postavitev izvedenca – izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico
Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
Zavarovanec tožene stranke je ob približevanju križišču s hitrostjo vožnje kar za 40 % presegel dovoljeno hitrost vožnje, že na razdalji več kot 25 metrov pred mestom trčenja pa je lahko opazil vozilo tožnika, ki mu je v križišču prečkalo smer vožnje in čeprav takrat to še ni bilo na njegovem voznem pasu, se na takšno situacijo v križišču ni odzval in hitrosti vožnje ni zmanjšal, takšne kršitve pa so pomembneje vplivale na delež njegove odgovornosti k nastanku prometne nezgode.
Pogodba iz naslova AO plus zavarovanja krije le škodo zaradi telesnih poškodb voznika.
Sistem EUROTAX se ne nanaša na višine škode na vozilih, ampak na tržne vrednosti vozil, zato samo dejstvo ugotovljene tržne vrednosti po tem sistemu (tudi za morebitno primerljivo vozilo) same višine škode ne dokazuje.
zamudna sodba - nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu - listine - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - sprememba delodajalca - solidarna odgovornost - plača - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - regres za letni dopust
Ker je sodišče prve stopnje v zvezi s trajanjem delovnega razmerja tožnika zmotno presodilo listine v spisu (štelo je, da obstaja nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi), odločitev v izpodbijani zamudni sodbi, s katero je bil tožbeni zahtevek delno zavrnjen, pa se opira le na te listine, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo spremenilo, tako da je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo.
Glede zahtevka za plačilo stroškov za najeto stanovanje pa je toženka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala (le), da je te stroške poravnala tožniku. Toženka pa ni z ničemer dokazala, da bi vtoževane zneske stroškov tožniku tudi dejansko poravnala. Tega zaključka sodišča prve stopnje pritožba niti ne izpodbija. Toženka torej pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da tožnik teh stroškov ni plačal dobaviteljem oziroma izvajalcem storitev ter da je sporno, kdo je izstavil račun za stroške vodovoda in kanalizacije, na koga se ta glasi, za katere mesece naj bi plačala račun za telefon in na katero obdobje se nanaša vtoževani znesek stroška elektrike, kar vse navaja v pritožbi. Navedene pritožbene navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla že prej navesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor
Četudi je tožena stranka v obdolžitvi, ki je bila priložena vabilu na zagovor pred odpovedjo, navedla tudi kršitve, ki so bile predmet predhodnih pisnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi drugih, kasnejših kršitev utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068647
OZ člen 168, 168/2, 169, 270.
valorizacija zavarovalne vsote – valorizacija odškodnine – AO plus zavarovanje
Tudi v primeru, ko tožeča stranka zahteva povrnitev nematerialne škode na podlagi AO plus zavarovanja, je pred ali med pravdo na račun odškodnine plačane zneske treba valorizirati.
Začasna odredba je neutemeljena, če stranka, v korist katere je bila izdana, izgubi pravdo glede pravice, zaradi varstva katere je bila začasna odredba.
Če nastane škoda zaradi neutemeljene začasne odredbe, je treba obseg premoženjske škode presojati po 132. členu OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0064172
ZIZ člen 64, 65, 76, 76/2, 189, 189/7, 191, 191/1. OZ člen 417, 418. ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 141.
ugovor tretjega - tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnine - skupno premoženje – pričakovalna pravica – cesija – cesija zavarovane terjatve – hipoteka – vpis v zemljiško knjigo – dobra vera
Kupec (v izvršbi prodane nepremičnine) je izpolnil vse pogoje veljavne prodaje in tudi položil kupnino. Neaktivnost sodišča, ki še ni izdalo sklepa o domiku, mu ne more iti v škodo. Kljub temu je pridobil pravico in ta ne sme biti prizadeta. Ugovor tretjega v takem primeru ne more več doseči svojega namena, t.j. preprečiti izvršbo na nepremičnino.
Za prenos hipoteke na cesionarja zadošča že cesija s hipoteko zavarovane terjatve in ni potrebna še vknjižba hipoteke.
Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu pripojitve in posledično izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice pripojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu pripojitve in sklepa o izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra.
URS člen 160. ZPP člen 17, 18. ZUstS člen 23.a. ZSPJS člen 13. ZSSloV člen 58. ZVRS člen 21.
kolektivni delovni spor - podzakonski akt - sodna pristojnost
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov Slovenske vojske v plačne razrede (enako kot uredba, s katero je bila ta uredba spremenjena), za katero predlagatelj trdi, da je v nasprotju z ZSPJS, je podzakonski predpis. O skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni pa odloča ustavno sodišče, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje, ob ugotovitvi, da za sojenje ni pristojno, tožbo oziroma predlog v kolektivnem delovnem sporu utemeljeno zavrglo (in ne odstopilo za odločanje pristojnemu sodišču/organu).
V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD z dodatnim sklepom o dedovanju razdeljeno le tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.
Priči sta bili zaslišani na istem naroku za glavno obravnavo in v uvodu zaslišanja navedli isti naslov prebivališča. Takoj po zaslišanju je vsaka od njiju priglasila potne stroške na relaciji kraj A – kraj B in nazaj. Tožnici so bile torej vse okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi, znane na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to tedaj, ko se je bilo še mogoče na hiter in zanesljiv način prepričati o utemeljenosti zahtev za povrnitev stroškov, nobeni od njiju ni nasprotovala. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da ni uspela vzpostaviti tolikšnega dvoma v pravilnost odločitev, da bi to narekovalo njuno spremembo ali celo razveljavitev oziroma ponovno odločanje o zahtevi.
Sklep o skupnem obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe ne predstavlja popolnoma nobene ovire za ta naknadni vstop E. G., (kakor tudi ne ovire za morebiten vstop kakšne druge nove stranke na obeh straneh osnovne ali nasprotne tožbe, če bi bili za to seveda izpolnjeni pogoji iz 191. člena ZPP, ki so edino relevantni. Obstoj predpostavk za skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe (kot so opredeljene v 183. členu ZPP) ne izključuje (preprečuje) hkratnega obstoja predpostavk naknadnega sosporništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062742
SPZ člen 49.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovni prenos lastninske pravice
Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica do polovice sporne nepremičnine, je stvarno pravne narave in kot tak terja ugotovitev, da je tožnica postala lastnica oziroma solastnica sporne nepremičnine na podlagi zakona, medtem ko pritožnica v tožbi navaja, da je pridobila sporno nepremičnino na pravno poslovni način od pravne prednice toženih strank. Sodno varstvo z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ima torej podlago v materialnem pravu le tedaj, kadar je neposredni pravni temelj pridobitve lastninske pravice zakon. V predmetnem sporu pa tožeča stranka ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je izvorno pridobila lastninsko pravico, temveč se sklicuje le na prodajno pogodbo, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na nepremičnini še ne pridobi lastninske pravice, kajti potreben je še pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo.