Ker tožena stranka ni pojasnila, kako poteka izvršba za odstranitev nelegalno zgrajene strehe s stanovanjske hiše, pri čemer je preostali del hiše legalno zgrajen in v funkciji izvršba, je sodišče pravilno sklepalo, da je treba pri tem spoštovati pravila gradbene stroke.
V primeru, ko gre za ohranitev legalno zgrajenega dela stavbe je potrebna tudi zaščita dela objekta, ki je bil legalno zgrajen.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - preložitev naroka - opravičljiv razlog
Ker toženec oziroma njegov zakoniti zastopnik ni predložil zdravniškega opravičila na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (ampak le priporočilo psihiatra za odobritev bolniškega staleža), je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da ni izkazan opravičljiv razlog za odsotnost oziroma za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059720
SPZ člen 113, 113/1, 113/2. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2.
vpis lastninske pravice – prodaja solastninskega deleža na skupnih delih – sprememba solastniških deležev
Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, da obravnavanemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice, ni moč ugoditi, ker v prodajni pogodbi, ki so jo glede nje sklenili njeni solastniki, manjka določitev na račun prodaje spremenjenih solastniških deležev etažnih lastnikov (solastnikov) na skupnih delih stavbe oziroma parceli, je povem pravilna. Dejstvo je, da je predlagatelj z ostalimi etažnimi lastniki oziroma solastniki sklenil prodajno pogodbo glede nepremičnine, ki predstavlja splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, in da bo v posledici te prodaje prišlo tako do zmanjšanega obsega skupnih delov kot na drugi strani do spremenjenega razmerja solastniških delež posameznih etažnih lastnikov na teh skupnih delih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - reintegracija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ukinitev delovnega mesta, ki je bilo na novo ustanovljeno le zato, da je tožena stranka lahko reintegrirala tožnico po pravnomočni sodbi, s katero je bila predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga).
Sodišče ni povsem prosto pri odločitvi, ali bo določeni dokaz izvedlo ali ne. Izvedbo dokaza lahko namreč zavrne, če dokaz ne služi za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno. Če neutemeljeno zavrne dokazni predlog pa stori absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je v prvem odstavku 147. člena OZ, ki ureja odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Tožnica bi lahko v skladu z drugim odstavkom 147. člena OZ zahtevala povrnitev škode tudi neposredno od T. M. kot delavca toženke, saj je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje povzročil škodo namenoma. Pri prevzemu dolga se predpostavlja, da prevzemnik dolga ni (že) dolžnik. V konkretnem primeru sta toženka kot delodajalec in T.M. kot delavec dolžnika solidarne obveznosti in je torej T.M. v razmerju do tožnice tudi sam zavezan kot dolžnik, zato o prevzemu dolga ni mogoče govoriti. Priznanje T. M., da je tožnici dolžan, in obljuba, da bo dolg plačal, lahko v konkretnem primeru predstavlja le njegovo zavezo, da bo izpolnil svojo obveznost, kar pa na pasivno legitimacijo toženke ne vpliva.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – zakonske zamudne obresti
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila LB Glavna podružnica Sarajevo leta 1989 vpisana kot podružnica tožene stranke v sodni register, tožena stranka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
Pred sodišči lahko stranke odplačno zastopajo le odvetniki. Dogovor o plačilu med laiki je ničen.
Pri iskanju ravnovesja med svobodo izražanja in osebnostno pravico je treba izhajati iz komunikacije kot večplastnega medčloveškega odnosa ter iz širšega pojmovanja svobode izražanja, ne pa zgolj iz jezikovnega besedila, ki naj bi bilo žaljivo.
Za širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju ali iz poslovnih razlogov, ni podana pravna podlaga.
vabilo na glavno obravnavo – odpoved pisnemu vabljenju preko pooblaščenca
Na narok dne 15. 12. 2010 (na katerem je bil določen datum naroka z dne 19. 01. 2011) je pristopila pooblaščenka tožencev (ki je opravičila njuno odsotnost) in bila na njem seznanjena z datumom novega naroka, pri čemer se je s podpisom odpovedala posebnemu pisnemu vabljenju. Tožena stranka je bila tako (po svoji pooblaščenki) na narok nedvomno pravilno vabljena.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2, 209, 209/1, 209/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je sicer nekoliko nenavadno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na vnaprej pripravljenem vzorcu, v katerega je vnesla podatke o časovnih in krajevnih elementih storjene kršitve. Ker je kljub temu iz odpovedi jasno razvidno, da se ta podaja tako zaradi naklepoma storjenih hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja kot zaradi kršitev, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, odpoved zgolj zaradi vnaprej pripravljenega vzorca ni nezakonita.
Glede na to, da je tožnikov nadrejeni delavec tožnika ocenil kot zaupanja vrednega, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena, utemeljeno ugodilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku, saj ni bilo zakonskih pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.