Sodišče ni povsem prosto pri odločitvi, ali bo določeni dokaz izvedlo ali ne. Izvedbo dokaza lahko namreč zavrne, če dokaz ne služi za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno. Če neutemeljeno zavrne dokazni predlog pa stori absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – zakonske zamudne obresti
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila LB Glavna podružnica Sarajevo leta 1989 vpisana kot podružnica tožene stranke v sodni register, tožena stranka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
zamudna sodba - vrnitev preveč izplačane plače - nov plačni sistem
Za odločitev o vrnitvenem zahtevku glede preveč izplačane plače toženki (javni uslužbenki) ni bistveno, da je ves čas od uveljavitve novega plačnega sistema prejemala plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi in sklepi tožeče stranke, ampak je bistveno, da je bila tako izplačana plača v neskladju s prisilnimi predpisi (tožeča stranka je ob prevedbi nezakonito določila plačo toženke, tako da je ta obdržala število plačnih razredov, ki jih je dosegla na prejšnjem delovnem mestu, čeprav novo delovno mesto ni bilo v isti oziroma nižji tarifni skupini).
Pred sodišči lahko stranke odplačno zastopajo le odvetniki. Dogovor o plačilu med laiki je ničen.
Pri iskanju ravnovesja med svobodo izražanja in osebnostno pravico je treba izhajati iz komunikacije kot večplastnega medčloveškega odnosa ter iz širšega pojmovanja svobode izražanja, ne pa zgolj iz jezikovnega besedila, ki naj bi bilo žaljivo.
vabilo na glavno obravnavo – odpoved pisnemu vabljenju preko pooblaščenca
Na narok dne 15. 12. 2010 (na katerem je bil določen datum naroka z dne 19. 01. 2011) je pristopila pooblaščenka tožencev (ki je opravičila njuno odsotnost) in bila na njem seznanjena z datumom novega naroka, pri čemer se je s podpisom odpovedala posebnemu pisnemu vabljenju. Tožena stranka je bila tako (po svoji pooblaščenki) na narok nedvomno pravilno vabljena.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059720
SPZ člen 113, 113/1, 113/2. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2.
vpis lastninske pravice – prodaja solastninskega deleža na skupnih delih – sprememba solastniških deležev
Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, da obravnavanemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice, ni moč ugoditi, ker v prodajni pogodbi, ki so jo glede nje sklenili njeni solastniki, manjka določitev na račun prodaje spremenjenih solastniških deležev etažnih lastnikov (solastnikov) na skupnih delih stavbe oziroma parceli, je povem pravilna. Dejstvo je, da je predlagatelj z ostalimi etažnimi lastniki oziroma solastniki sklenil prodajno pogodbo glede nepremičnine, ki predstavlja splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, in da bo v posledici te prodaje prišlo tako do zmanjšanega obsega skupnih delov kot na drugi strani do spremenjenega razmerja solastniških delež posameznih etažnih lastnikov na teh skupnih delih.
pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena – neznatna škoda
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo tožnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti takšen, da za tožnika predstavlja subjektivno nevarnost, ne pa zgolj objektivne nevarnosti. To pomeni, da mora biti verjetno izkazano sedanje aktivno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru gre lahko le za tako škodo, ki tožene stranke ne bo omejevala.
Za širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju ali iz poslovnih razlogov, ni podana pravna podlaga.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožbeni razlogi v pravdnem postopku
Po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka v pravdi gre za pravdni postopek, katerega ureja ZPP. Pritožba dejansko sodbo sodišča prve stopnje izpodbija izključno iz razloga, ker naj bi bil sklep o izvršbi, katerega utemeljenost terjatve se presoja v tej pravdi, izdan na podlagi neobstoječe verodostojne listine. Ker torej pritožba sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz razloga kršitve določb ZIZ, kar je nedovoljeni pritožbeni razlog v pravdnem postopku, so te pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi irelevantne in zato neupoštevne.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – izvedensko mnenje – pravična denarna odškodnina – prispevek oškodovanca -skaženost – zlom zunanjega desnega gležnja – odmera pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je tožniku nepravilno prisodilo odškodnino za začasno skaženost med zdravljenjem, saj za takšno skaženost ni posebne odškodnine. V takšnem primeru gre namreč za neugodnosti med zdravljenjem oziroma eventualno za zaskrbljenost za izid zdravljenja (VS SR Slovenije, II Ips 115/83 z dne 14. 07. 1983), kar je pri odmeri odškodnine upoštevalo tudi pritožbeno sodišče.
Stranka sicer ima pravico, da si izbere pooblaščenca tudi izven kraja sedeža sodišča, vendar povečanih stroškov, ki zaradi tega nastanejo, ni dolžna nositi nasprotna stranka.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – obvestilo izvršilnega sodišča – vpis po uradni dolžnosti
Edini pogoj za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke je obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep o izvršbi. Pritožbena trditev o delnem plačilu dolga je zato neupoštevna.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2, 209, 209/1, 209/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je sicer nekoliko nenavadno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na vnaprej pripravljenem vzorcu, v katerega je vnesla podatke o časovnih in krajevnih elementih storjene kršitve. Ker je kljub temu iz odpovedi jasno razvidno, da se ta podaja tako zaradi naklepoma storjenih hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja kot zaradi kršitev, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, odpoved zgolj zaradi vnaprej pripravljenega vzorca ni nezakonita.