Za širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju ali iz poslovnih razlogov, ni podana pravna podlaga.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – zakonske zamudne obresti
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila LB Glavna podružnica Sarajevo leta 1989 vpisana kot podružnica tožene stranke v sodni register, tožena stranka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
vabilo na glavno obravnavo – odpoved pisnemu vabljenju preko pooblaščenca
Na narok dne 15. 12. 2010 (na katerem je bil določen datum naroka z dne 19. 01. 2011) je pristopila pooblaščenka tožencev (ki je opravičila njuno odsotnost) in bila na njem seznanjena z datumom novega naroka, pri čemer se je s podpisom odpovedala posebnemu pisnemu vabljenju. Tožena stranka je bila tako (po svoji pooblaščenki) na narok nedvomno pravilno vabljena.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače iz naslova delovne uspešnosti - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki manj kot štiri leta in se bo lahko zaposlil kot samostojni podjetnik. Zato je primerna odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini 6,5 tožnikovih plač.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - preložitev naroka - opravičljiv razlog
Ker toženec oziroma njegov zakoniti zastopnik ni predložil zdravniškega opravičila na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (ampak le priporočilo psihiatra za odobritev bolniškega staleža), je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da ni izkazan opravičljiv razlog za odsotnost oziroma za preložitev naroka za glavno obravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - reintegracija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ukinitev delovnega mesta, ki je bilo na novo ustanovljeno le zato, da je tožena stranka lahko reintegrirala tožnico po pravnomočni sodbi, s katero je bila predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga).
izvršba na podlagi verodostojne listine – pritožbeni razlogi v pravdnem postopku
Po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka v pravdi gre za pravdni postopek, katerega ureja ZPP. Pritožba dejansko sodbo sodišča prve stopnje izpodbija izključno iz razloga, ker naj bi bil sklep o izvršbi, katerega utemeljenost terjatve se presoja v tej pravdi, izdan na podlagi neobstoječe verodostojne listine. Ker torej pritožba sodbo sodišča prve stopnje izpodbija iz razloga kršitve določb ZIZ, kar je nedovoljeni pritožbeni razlog v pravdnem postopku, so te pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi irelevantne in zato neupoštevne.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – izvedensko mnenje – pravična denarna odškodnina – prispevek oškodovanca -skaženost – zlom zunanjega desnega gležnja – odmera pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je tožniku nepravilno prisodilo odškodnino za začasno skaženost med zdravljenjem, saj za takšno skaženost ni posebne odškodnine. V takšnem primeru gre namreč za neugodnosti med zdravljenjem oziroma eventualno za zaskrbljenost za izid zdravljenja (VS SR Slovenije, II Ips 115/83 z dne 14. 07. 1983), kar je pri odmeri odškodnine upoštevalo tudi pritožbeno sodišče.
Stranka sicer ima pravico, da si izbere pooblaščenca tudi izven kraja sedeža sodišča, vendar povečanih stroškov, ki zaradi tega nastanejo, ni dolžna nositi nasprotna stranka.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2, 209, 209/1, 209/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je sicer nekoliko nenavadno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na vnaprej pripravljenem vzorcu, v katerega je vnesla podatke o časovnih in krajevnih elementih storjene kršitve. Ker je kljub temu iz odpovedi jasno razvidno, da se ta podaja tako zaradi naklepoma storjenih hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja kot zaradi kršitev, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, odpoved zgolj zaradi vnaprej pripravljenega vzorca ni nezakonita.
Glede na to, da je tožnikov nadrejeni delavec tožnika ocenil kot zaupanja vrednega, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena, utemeljeno ugodilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku, saj ni bilo zakonskih pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
SPZ člen 33, 33/1, 99, 212. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
stvarna služnost – motenje posesti – varstvo pred vznemirjanjem – konfesorna tožba – res iudicata
Materialnopravna podlaga zahtevka iz te pravde je določba 212. člena v zvezi z 99. členom SPZ, po kateri služnostni upravičenec lahko zahteva sodno varstvo zoper tistega, ki ga v izvrševanju te služnosti moti ali mu jo preprečuje. Torej je v tem primeru predmet varstva stvarna pravica služnosti, ne le posest stvari. Navedeno izključuje istovetnost zahtevka iz motenjske pravde z zahtevkom v tej pravdi, posledično čemur ne gre za res iudicato.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059720
SPZ člen 113, 113/1, 113/2. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2.
vpis lastninske pravice – prodaja solastninskega deleža na skupnih delih – sprememba solastniških deležev
Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, da obravnavanemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice, ni moč ugoditi, ker v prodajni pogodbi, ki so jo glede nje sklenili njeni solastniki, manjka določitev na račun prodaje spremenjenih solastniških deležev etažnih lastnikov (solastnikov) na skupnih delih stavbe oziroma parceli, je povem pravilna. Dejstvo je, da je predlagatelj z ostalimi etažnimi lastniki oziroma solastniki sklenil prodajno pogodbo glede nepremičnine, ki predstavlja splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, in da bo v posledici te prodaje prišlo tako do zmanjšanega obsega skupnih delov kot na drugi strani do spremenjenega razmerja solastniških delež posameznih etažnih lastnikov na teh skupnih delih.