Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal začasno odločbo o pravici do starostne pokojnine, izkazoval do izdaje dokončne odločbe toženke. Ker si od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev (tožbe).
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - zavrženje zahteve
Odločba, zoper katero ni rednega pravnega sredstva, se ob izpolnjenih pogojih lahko spremeni, odpravi ali razveljavi le z uporabo izrednih pravnih sredstev. Ker tožnica v tem postopku takšnega sredstva ni vložila, ampak je vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine (pri kateri bi se upoštevali zneski plač, ki niso bili izplačani, ampak so se namenili za notranji odkup v postopku lastninskega preoblikovanja), se takšna zahteva kot nedodpustna zavrže.
Pravni interes za pritožbo ima le tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. To, kar sta upnika predlagala v pritožbi, pa je upraviteljica storila že sama v prvem dodatnem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev – izločitvenih pravic.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-4, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 211, 211/1, 213, 213/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o preizkusu terjatev – preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave – prednostna terjatev – zavrženje prijave terjatve – vsebina prijave terjatve – terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
V postopku prisilne poravnave se, če so priznane, ugotovijo le navadne terjatve, iz česar sledi, da se prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave niti ne preizkušajo, saj na njih, če bo sprejeta prisilna poravnava, ta ne bo učinkovala, za razliko od stečajnega postopka, v katerem se poplačajo vse terjatve upnikov ob razdelitvi unovčene stečajne mase. Določba 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP zato velja za prijavo terjatve v stečajnem postopku, kar izhaja tudi iz besedila, „določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna“.
vabilo na glavno obravnavo – odpoved pisnemu vabljenju preko pooblaščenca
Na narok dne 15. 12. 2010 (na katerem je bil določen datum naroka z dne 19. 01. 2011) je pristopila pooblaščenka tožencev (ki je opravičila njuno odsotnost) in bila na njem seznanjena z datumom novega naroka, pri čemer se je s podpisom odpovedala posebnemu pisnemu vabljenju. Tožena stranka je bila tako (po svoji pooblaščenki) na narok nedvomno pravilno vabljena.
Aleatorna narava pogodbe o preužitku zaradi subjektivnega pomena, ki ga ima pogodba o preužitku za preužitkarja (tj. da si zagotovi preživljanje oziroma socialno varnost) po ustaljeni sodni praksi izključuje obračunavanje pogodbenih dajatev oziroma uporabo pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.
ZP-1 člen 68, 71, 133, 163. ZPrCP člen 24, 105, 107, 108. ZUP člen 77, 80.
kršitev materialnih določb zakona – izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti običajno sicer najmočnejši dokaz o uradno opravljenem dejanju, ni pa nujno vedno le edini, še zlasti ob dejstvu, da je obdolženec poklicni voznik, za katerega preizkusi psihofizičnih sposobnosti ne morejo biti neznanka.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom – nagrada odvetniku
Nagrada za delo odvetnika, če se udeležuje postopka sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom, se odmeri po tarif. številki 3100 in 3102.
pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena – neznatna škoda
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo tožnik odtujil, skrival ali kako drugače razpolagal s premoženjem na način, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, mora biti takšen, da za tožnika predstavlja subjektivno nevarnost, ne pa zgolj objektivne nevarnosti. To pomeni, da mora biti verjetno izkazano sedanje aktivno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru gre lahko le za tako škodo, ki tožene stranke ne bo omejevala.
ZDR člen 35, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 170, 283, 284, 284/3, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - čas za pripravo obrambe - pisni zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Pripor bi lahko ocenili kot okoliščino, zaradi katere je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka ni pojasnila, kako poteka izvršba za odstranitev nelegalno zgrajene strehe s stanovanjske hiše, pri čemer je preostali del hiše legalno zgrajen in v funkciji izvršba, je sodišče pravilno sklepalo, da je treba pri tem spoštovati pravila gradbene stroke.
V primeru, ko gre za ohranitev legalno zgrajenega dela stavbe je potrebna tudi zaščita dela objekta, ki je bil legalno zgrajen.
razmerja med starši in otroci - določitev preživnine – višina preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – razporeditev preživninskega bremena – eventualna maksima
Sodišče je določilo preživninsko obveznost toženca na 170,00 EUR mesečno za enega otroka, kar znese 340,00 EUR mesečno. Ob ugotovitvi, da prejme mesečno plačo v znesku 315,09 EUR, je sodišče očitno upoštevalo tako toženčeve pridobitne sposobnosti kot tudi njegovo premoženje.
SPZ člen 33, 33/1, 99, 212. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
stvarna služnost – motenje posesti – varstvo pred vznemirjanjem – konfesorna tožba – res iudicata
Materialnopravna podlaga zahtevka iz te pravde je določba 212. člena v zvezi z 99. členom SPZ, po kateri služnostni upravičenec lahko zahteva sodno varstvo zoper tistega, ki ga v izvrševanju te služnosti moti ali mu jo preprečuje. Torej je v tem primeru predmet varstva stvarna pravica služnosti, ne le posest stvari. Navedeno izključuje istovetnost zahtevka iz motenjske pravde z zahtevkom v tej pravdi, posledično čemur ne gre za res iudicato.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - preložitev naroka - opravičljiv razlog
Ker toženec oziroma njegov zakoniti zastopnik ni predložil zdravniškega opravičila na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (ampak le priporočilo psihiatra za odobritev bolniškega staleža), je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da ni izkazan opravičljiv razlog za odsotnost oziroma za preložitev naroka za glavno obravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - reintegracija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ukinitev delovnega mesta, ki je bilo na novo ustanovljeno le zato, da je tožena stranka lahko reintegrirala tožnico po pravnomočni sodbi, s katero je bila predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga za novo odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga).
Sodišče ni povsem prosto pri odločitvi, ali bo določeni dokaz izvedlo ali ne. Izvedbo dokaza lahko namreč zavrne, če dokaz ne služi za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno. Če neutemeljeno zavrne dokazni predlog pa stori absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204, 204/2, 209, 209/1, 209/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka je sicer nekoliko nenavadno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na vnaprej pripravljenem vzorcu, v katerega je vnesla podatke o časovnih in krajevnih elementih storjene kršitve. Ker je kljub temu iz odpovedi jasno razvidno, da se ta podaja tako zaradi naklepoma storjenih hujših kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja kot zaradi kršitev, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, odpoved zgolj zaradi vnaprej pripravljenega vzorca ni nezakonita.
Glede na to, da je tožnikov nadrejeni delavec tožnika ocenil kot zaupanja vrednega, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljena, utemeljeno ugodilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku, saj ni bilo zakonskih pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Za širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju ali iz poslovnih razlogov, ni podana pravna podlaga.