CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0069012
URS člen 15, 15/2, 15/3, 25. ZIZ člen 29b, 61a. ZST-1 člen 5, 5/1, 11, 12, 13.
pravica do sodnega varstva – sodne takse – procesna predpostavka – zakonska ureditev ustavne pravice
Ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
ZPP člen 98, 156, 156/1, 156/2. Statut Odvetniške zbornice člen 73.
stroški postopka – separatni stroški – nagrada za narok – preložen narok – pooblaščenci – predložitev pooblastila – prevzemnik pisarne
Prevzemnik pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila. Zato mora sodišče prevzemniku dopustiti, da v imenu stranke začasno opravlja procesna dejanja do predložitve pooblastila v določenem roku po 98. členu ZPP.
Pooblaščenka je imela od 14.1.2011, ko je spis prevzela, do naroka 15.3.2001 dovolj časa za vložitev pripravljalne vloge. Ker je njena nepravočasna obširna pripravljalna vloga povzročila preložitev naroka, je tožena stranka upravičena do povrnitve separatnih stroškov.
vknjižba hipoteke – predznamba vknjižbe hipoteke – vpis po uradni dolžnosti – pravnomočnost sklepa o zavarovanju kot podlaga za odločanje o vknjižbi
Ker določilo 3. odstavka 140. člena ZZK-1 ne velja za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti, temveč v skladu z določilom drugega odstavka 125. člena ZZK-1 le za vknjižbo, o kateri se odloča na predlog, je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno dovolilo predznambo vknjižbe zastavne pravice.
menica - predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi menice – presoja menice kot verodostojne listine
Kadar predlog za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ temelji na domnevi nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, mora prvostopenjsko sodišče v okviru presoje materialnih predpostavk za izdajo predhodne odredbe poleg obstoja neizvršljive sodne odločbe presojati tudi, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice, torej gre za materialnopravno presojo, ali predložena listina izpolnjuje pogoje za verodostojno listino – menico in ali iz nje sploh izhaja menična obveznost dolžnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071816
ZASP člen 23, 81, 168. ZPP člen 216.
kršitev avtorske pravice – pravica reproduciranja – aktivna legitimacija – običajen avtorski honorar – odločanje po prostem preudarku
Ker običajnega avtorskega honorarja kljub izvedenim dokazom (izvedenec, cenik) ni bilo mogoče natančno ugotoviti, ga je sodišče pravilno ocenilo po prostem preudarku.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – skupno premoženje – namen zavarovanja – ugotovitveni zahtevek – podaljšanje prometnega dovoljenja
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo izpolnjeno, saj s podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja za vozilo ter njegovo uporabo s strani tožeče stranke ni mogoče zavarovati nedenarne terjatve tožeče stranke na ugotovitev, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Ker tožnica ni dokazala, da ji toženec preprečuje uporabo njenega solastninskega deleža oziroma da sama uporablja stanovanje v manjšem obsegu, svojega prikrajšanja ni dokazala. Zato ni upravičena zahtevati plačilo uporabnine.
ZIZ 270, 271. ZZK-1 člen 150. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – res iudicata pri izdaji začasne odredbe
Ker se dejanske okoliščine niso spremenile, gre za identični historični dogodek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe. Pri tem ni odločilno, da je tožnica predlagala drugo izvršilno sredstvo (denarno kazen), saj je odločilna okoliščina, da je bil predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje razpolaganje z nepremičninami (oziroma odtujitev in obremenitev nepremičnin), ki so predmet izročilne pogodbe, že pravnomočno zavrnjen.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev
Zamudna sodba, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da povrne neupravičeno prejete zneske štipendije, se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb tožene stranke, da je pravočasno dokončala letnik študija, za katerega je prejemala štipendijo.
Ker so bile tako ortopedske kot internistične tožnikove težave ocenjene po specialistih, članih invalidskih komisij, ki so svoje mnenje podali na podlagi osebnega pregleda in ob upoštevanju celotne zbrane dokumentacije o zdravljenju tožnika, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo ugodilo dodatnemu dokaznemu predlogu za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, pravilna.
Ker je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pravilno ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja.
Vložitev ustavne pritožbe na pravnomočnost sodbe in s tem na veljavnost začasne odredbe ne vpliva.
URS člen 14. ZFPPIPP člen 49, 123a, 123a/1, 123a/2.
elektronsko vlaganje pisanj
Obveznost vlaganja vlog v elektronski obliki, če le-te vlaga odvetnik, je v 123a členu ZFPPIPP opredeljena za postopek zaradi insolventnosti. Ta pa po prvem odstavku 49. člena ZFPPIPP zajema tako predhodni kot glavni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0062720
OZ člen 178, 179.
varstvo osebnostnih pravic – pravica do zasebnosti – pravica do časti in dobrega imena – protipravno ravnanje – pravica do popravka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se tožnik in partnerica dogovorila za objavo članka v reviji, ki sodi v kategorijo rumenega tiska; da gre za revijo, ki se loteva lahkotnejših tem na bombastičen način; da je njena vsebina redno „začinjena“ z opolzkimi izrazi in da je verodostojnost tako podanih „informacij“ vsakič zelo vprašljiva. Gre za zvrst zabavnega, bulvarskega novinarstva, kjer naslovnik njihovih sporočil ni javnost, ampak potrošniki. Ker bistvo takšnega novinarstva ni v obveščanju javnosti, tudi ni zavezano objektivnosti oziroma je od te močno oddaljeno.
Tožnik in njegova partnerka sta svoje doživljaje s počitnikovanja hotela deliti z bralci revije in se v ta namen dogovorila za objavo teksta in fotografij, s čemer sta se temu delu svoje zasebnosti odpovedala. Z objavo članka njuna pravica do zasebnosti zato ni mogla biti kršena. Po načelu „volenti non fit iniuria“ izključi privolitev oškodovanca v škodo tudi nedopustnost škodnega dogodka.
pogodbene obresti kot glavni zahtevek – določenost zahtevka – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – darilna pogodba
Glavni zahtevek mora biti po 180. členu ZPP določen. Če gre za denarni znesek mora biti zato naveden določen znesek denarja, ki ga tožnik terja. Ker tožnik v tem sporu terja pogodbene obresti, ki se nanašajo na preteklo obdobje, bi moral zahtevek postaviti v številčno določenem denarnem znesku in ne opisno.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-4, 6/3, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZST-1¸člen 3, 3/1, 5, 5/1. ZPP člen 337, 337/1.
odločanje o predlogu za izvršbo – sodniški pomočnik – sodna taksa
URS v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa dolžnik pri sklicevanju na to določbo prezre, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f URS o sodstvu, v katerih ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja osebje sodišča, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje ZS, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje. Sodniški pomočnik je na tej podlagi pooblaščen za odločanje o predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065196
OZ člen 295, 295/1, 319. ZMZPP člen 19, 20, 56. ZPP člen 18, 22.
posojilna pogodba - pravno razmerje z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - relevantno materialno pravo - navezne okoliščine - načelo koneksnosti - kraj izpolnitve denarnih obveznosti
Glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (okoliščine, kje sta pogodbeni stranki izpolnili oziroma bi morali izpolniti svojo obveznost, kje sta se dogovorili o končni modaliteti toženkine izpolnitve obveznosti oziroma ugotovljenem delnem odpustu dolga, da ima ena od pogodbenih strank (posojilodajalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji stalno prebivališče, druga (posojilojemalka) pa začasno, da je bila tožba vložena pri slovenskem sodišču), je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom. Naštete okoliščine kot navezovalni element na pravo so relevantnejše od okoliščine, kje sta se stranki prvotno dogovarjali o posojilu.
ZPIZ-1 člen 151. ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 112, 116.
sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavržena tožba - vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe je prekluzivni materialni rok, ki se podaljša samo za poštni tek, sicer pa se ga ne more podaljšati in zaradi njegove zamude tudi ni mogoča vrnitve v prejšnje stanje.
neupravičena pridobitev - izpolnitev obveznosti - učinki obveznosti - nastanek obveznosti - absolutna bistvena kršitev postopka - nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih
Terjatev na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi izvira iz neposlovne obveznosti, zato že po naravi stvari same njene višine ni mogoče utemeljevati na pravnoposlovni podlagi, saj obstoj ene podlage izključuje obstoj druge.
Toženka ni uspela dokazati, da je bila družba P., d.o.o., v tej zadevi investitor, zato se določba 5. odstavka 7. člena Pogodbe o nerednem plačevanju s strani investitorja v konkretnem primeru ne more upoštevati.