etažna lastnina - skupni deli – delitev solastnine na skupnih delih – legitimacija – soglasje etažnih lastnikov
V skladu z drugim odstavkom 29. členom SZ-1 je za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli ter spreminjanje rabe skupnih delov potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. V kolikor med etažnimi lastniki ni doseženo tovrstno soglasje lahko v skladu z četrtim odstavkom 29. člena SZ-1 etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih prostorih predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev
Zamudna sodba, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da povrne neupravičeno prejete zneske štipendije, se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb tožene stranke, da je pravočasno dokončala letnik študija, za katerega je prejemala štipendijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0069012
URS člen 15, 15/2, 15/3, 25. ZIZ člen 29b, 61a. ZST-1 člen 5, 5/1, 11, 12, 13.
pravica do sodnega varstva – sodne takse – procesna predpostavka – zakonska ureditev ustavne pravice
Ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
ZPP člen 98, 156, 156/1, 156/2. Statut Odvetniške zbornice člen 73.
stroški postopka – separatni stroški – nagrada za narok – preložen narok – pooblaščenci – predložitev pooblastila – prevzemnik pisarne
Prevzemnik pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila. Zato mora sodišče prevzemniku dopustiti, da v imenu stranke začasno opravlja procesna dejanja do predložitve pooblastila v določenem roku po 98. členu ZPP.
Pooblaščenka je imela od 14.1.2011, ko je spis prevzela, do naroka 15.3.2001 dovolj časa za vložitev pripravljalne vloge. Ker je njena nepravočasna obširna pripravljalna vloga povzročila preložitev naroka, je tožena stranka upravičena do povrnitve separatnih stroškov.
Toženka ni uspela dokazati, da je bila družba P., d.o.o., v tej zadevi investitor, zato se določba 5. odstavka 7. člena Pogodbe o nerednem plačevanju s strani investitorja v konkretnem primeru ne more upoštevati.
sodni izvedenec - izostanek z naroka - denarna kazen
Sodni izvedenec ni tisti, ki bi odločal o tem, ali je razpis naroka za glavno obravnavo smotrn, ampak se je na vabilo sodišča dolžan odzvati in priti na narok. Če z naroka izostane in za takšno ravnanje nima opravičljivega razloga, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo.
soodgovornost oziroma prispevek oškodovanca – odškodnina za tujo pomoč
Tožnica je imela možnost normalnega dostopa do lokacije, kjer je prečkala ulico po javni urejeni površini pločnika, zato ni opravičljivo, da se je odločila za prečkanje preko zelenice, pa čeprav je tako hodila v preteklosti.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-4, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 211, 211/1, 213, 213/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o preizkusu terjatev – preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave – prednostna terjatev – zavrženje prijave terjatve – vsebina prijave terjatve – terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
V postopku prisilne poravnave se, če so priznane, ugotovijo le navadne terjatve, iz česar sledi, da se prednostne terjatve v postopku prisilne poravnave niti ne preizkušajo, saj na njih, če bo sprejeta prisilna poravnava, ta ne bo učinkovala, za razliko od stečajnega postopka, v katerem se poplačajo vse terjatve upnikov ob razdelitvi unovčene stečajne mase. Določba 4. odstavka 60. člena ZFPPIPP zato velja za prijavo terjatve v stečajnem postopku, kar izhaja tudi iz besedila, „določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna“.
stroški postopka – nagrada odvetniku – nagrada za narok – nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje
V primeru, če se nagrada postavljenega odvetnika določi glede na vrednost predmeta, gre začasnemu zastopniku pri vrednosti spornega predmeta 3.500,00 EUR, nagrada v višini 129,00 EUR (kot jo določa 36. člen ZOdvT), in ne 141,00 EUR (kot jo določa 12. člen ZOdvT).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065218
OZ člen 943. ZOR člen 154, 195, 200, 324, 324/2, 919. ZOZP člen 38, 39. ZPP člen 179, 212, 325, 325/1.
povzročitev škode – neznano vozilo – premoženjska in nepremoženjska škoda – direktna tožba proti zavarovalnici – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – tek obresti – zanikanje dejstev – konkretno prerekanje
Presoja višine odškodnine v primeru zloma podlaktnice.
Določba 943. člena OZ se uporablja zgolj za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V primeru direktne tožbe oškodovanca kot tretjega proti zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju, pa gre za obveznost zavarovalnice oziroma združenja namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode in zato tudi glede zamude in zamudnih obresti odgovarja po splošnih pravilih, to je ob upoštevanju drugega odstavka 324. člena ZOR.
Čeprav je sodna praksa že pred novelo ZPP-D zahtevala, da stranka obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka in golo zanikanje ne zadostuje, pa takšna zahteva ni pomenila izničenja pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Stranka je tako nosila breme, da se je o navedbah nasprotne stranke obrazloženo izjavila oziroma navedbe obrazloženo zanikala, vendar le pod pogojem, da je tudi nasprotna stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
Ker toženka na tožbo, ki je bila pravilno vročena, ni odgovorila in ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za vrnitev neupravičeno prejetih zneskov otroškega dodatka.
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - zavrženje zahteve
Odločba, zoper katero ni rednega pravnega sredstva, se ob izpolnjenih pogojih lahko spremeni, odpravi ali razveljavi le z uporabo izrednih pravnih sredstev. Ker tožnica v tem postopku takšnega sredstva ni vložila, ampak je vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine (pri kateri bi se upoštevali zneski plač, ki niso bili izplačani, ampak so se namenili za notranji odkup v postopku lastninskega preoblikovanja), se takšna zahteva kot nedodpustna zavrže.
Pravni interes za pritožbo ima le tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. To, kar sta upnika predlagala v pritožbi, pa je upraviteljica storila že sama v prvem dodatnem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev – izločitvenih pravic.
Tožnica je dala soglasje za kolonoskopijo, zdravnica pa ji pred odstranitvijo polipa pri kolonoskopiji ni pojasnila, kakšni so možni zapleti in da je perforacija (preluknjanje črevesne stene) ena od komplikacij, ki nastopi pri enem do petih procentov tovrstnih medicinskih posegov. Tožnica pred kolonoskopijo ni imela težav zaradi polipa na sluznici črevesa. Za odstranitev polipa pri kolonoskopiji se tožnica ne bi odločila, v kolikor bi bila obveščena o vseh tveganjih takega posega. Zato se izkaže, da je kršitev pojasnilne dolžnosti, predpisane v 47. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti, veljavnem na dan škodnega dogodka, v konkretnem primeru relevantni vzrok vse škode, ki je tožnici nastala zaradi spornega medicinskega posega.
Sodnik pri presoji, ali je dejstvo, da tožnica ni dala privolitve za poseg, dokazano ali ne, ni vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila in z njimi ni omejen.
Ker toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave o načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov (štipendije) ni izpolnila, je tožbeni zahtevek za plačilo na podlagi poravnave utemeljen. Pri tem za odločitev ni bistveno, da toženka zaključuje študij, da je brezposelna in aktivna iskalka zaposlitve ter mati samohranilka z majhnim otrokom.
ZZVZZ člen 80, 81, 84, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - ugotovitev za nazaj
Glede na ravnanje tožnika, ki se v nasprotju z navodilom osebne zdravnice po nujni medicinski pomoči ni ponovno zglasil v njeni ambulanti, ni razlogov za oceno začasne zadržanosti od dela za nazaj (za čas po nujni medicinski pomoči do obiska pri osebni zdravnici: od 21. 7. 2010 do 7. 12. 2010). Pri tožniku ni bilo v obdobju po 21. 7. 2010, torej po nujni medicinski pomoči, ugotovljene nobene okoliščine, zaradi katere se ne bi mogel oglasiti pri osebni zdravnici že pred 7. 12. 2010 in zahtevati oceno začasne zadržanosti od dela. Glede na takšno dejansko stanje je tožena stranka z dokončno odločbo pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo oz. ugotovila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje zadržanosti od dela za nazaj kljub oceni osebne zdravice ob zaslišanju, da za delo ni bil zmožen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071816
ZASP člen 23, 81, 168. ZPP člen 216.
kršitev avtorske pravice – pravica reproduciranja – aktivna legitimacija – običajen avtorski honorar – odločanje po prostem preudarku
Ker običajnega avtorskega honorarja kljub izvedenim dokazom (izvedenec, cenik) ni bilo mogoče natančno ugotoviti, ga je sodišče pravilno ocenilo po prostem preudarku.
ZPIZ-1 člen 151. ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 112, 116.
sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavržena tožba - vrnitev v prejšnje stanje
Rok za vložitev tožbe je prekluzivni materialni rok, ki se podaljša samo za poštni tek, sicer pa se ga ne more podaljšati in zaradi njegove zamude tudi ni mogoča vrnitve v prejšnje stanje.
vknjižba hipoteke – predznamba vknjižbe hipoteke – vpis po uradni dolžnosti – pravnomočnost sklepa o zavarovanju kot podlaga za odločanje o vknjižbi
Ker določilo 3. odstavka 140. člena ZZK-1 ne velja za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti, temveč v skladu z določilom drugega odstavka 125. člena ZZK-1 le za vknjižbo, o kateri se odloča na predlog, je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno dovolilo predznambo vknjižbe zastavne pravice.
odškodnina zaradi kršenja človekove pravice – telesna poškodba – kršitev osebnostne pravice
Telesna poškodba lahko hkrati pomeni tudi poseg v telesno in tudi duševno integriteto, kar oškodovanca opravičuje, da lahko zahteva odškodnino iz tega naslova, kolikor se posledice kršitve osebnostne pravice manifestirajo v obliki pravno priznane škode.