ZZZPB člen 16, 17, 17.b, 54. ZZVZZ člen 88, 88/2, 90. OZ člen 190.
nadomestilo za čas brezposelnosti - delovno razmerje - bolniški stalež - vrnitev preplačila
Tožena stranka je od tožnika utemeljeno terjala vračilo zneskov nadomestila za brezposelnost, ki mu jih je izplačevala v obdobju, ko je bil tožnik v delovnem razmerju v Republiki Hrvaški.
Toženka ni uspela dokazati, da je bila družba P., d.o.o., v tej zadevi investitor, zato se določba 5. odstavka 7. člena Pogodbe o nerednem plačevanju s strani investitorja v konkretnem primeru ne more upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065218
OZ člen 943. ZOR člen 154, 195, 200, 324, 324/2, 919. ZOZP člen 38, 39. ZPP člen 179, 212, 325, 325/1.
povzročitev škode – neznano vozilo – premoženjska in nepremoženjska škoda – direktna tožba proti zavarovalnici – zakonske zamudne obresti – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – tek obresti – zanikanje dejstev – konkretno prerekanje
Presoja višine odškodnine v primeru zloma podlaktnice.
Določba 943. člena OZ se uporablja zgolj za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V primeru direktne tožbe oškodovanca kot tretjega proti zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju, pa gre za obveznost zavarovalnice oziroma združenja namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode in zato tudi glede zamude in zamudnih obresti odgovarja po splošnih pravilih, to je ob upoštevanju drugega odstavka 324. člena ZOR.
Čeprav je sodna praksa že pred novelo ZPP-D zahtevala, da stranka obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka in golo zanikanje ne zadostuje, pa takšna zahteva ni pomenila izničenja pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Stranka je tako nosila breme, da se je o navedbah nasprotne stranke obrazloženo izjavila oziroma navedbe obrazloženo zanikala, vendar le pod pogojem, da je tudi nasprotna stranka zadostila svojemu trditvenemu bremenu.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev
Zamudna sodba, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da povrne neupravičeno prejete zneske štipendije, se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb tožene stranke, da je pravočasno dokončala letnik študija, za katerega je prejemala štipendijo.
Ker tožnica ni dokazala, da ji toženec preprečuje uporabo njenega solastninskega deleža oziroma da sama uporablja stanovanje v manjšem obsegu, svojega prikrajšanja ni dokazala. Zato ni upravičena zahtevati plačilo uporabnine.
ZPP člen 98, 156, 156/1, 156/2. Statut Odvetniške zbornice člen 73.
stroški postopka – separatni stroški – nagrada za narok – preložen narok – pooblaščenci – predložitev pooblastila – prevzemnik pisarne
Prevzemnik pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila. Zato mora sodišče prevzemniku dopustiti, da v imenu stranke začasno opravlja procesna dejanja do predložitve pooblastila v določenem roku po 98. členu ZPP.
Pooblaščenka je imela od 14.1.2011, ko je spis prevzela, do naroka 15.3.2001 dovolj časa za vložitev pripravljalne vloge. Ker je njena nepravočasna obširna pripravljalna vloga povzročila preložitev naroka, je tožena stranka upravičena do povrnitve separatnih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065196
OZ člen 295, 295/1, 319. ZMZPP člen 19, 20, 56. ZPP člen 18, 22.
posojilna pogodba - pravno razmerje z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - mednarodna pristojnost - relevantno materialno pravo - navezne okoliščine - načelo koneksnosti - kraj izpolnitve denarnih obveznosti
Glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (okoliščine, kje sta pogodbeni stranki izpolnili oziroma bi morali izpolniti svojo obveznost, kje sta se dogovorili o končni modaliteti toženkine izpolnitve obveznosti oziroma ugotovljenem delnem odpustu dolga, da ima ena od pogodbenih strank (posojilodajalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji stalno prebivališče, druga (posojilojemalka) pa začasno, da je bila tožba vložena pri slovenskem sodišču), je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom. Naštete okoliščine kot navezovalni element na pravo so relevantnejše od okoliščine, kje sta se stranki prvotno dogovarjali o posojilu.
pokojninska osnova - vštevanje neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - zavrženje zahteve
Odločba, zoper katero ni rednega pravnega sredstva, se ob izpolnjenih pogojih lahko spremeni, odpravi ali razveljavi le z uporabo izrednih pravnih sredstev. Ker tožnica v tem postopku takšnega sredstva ni vložila, ampak je vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine (pri kateri bi se upoštevali zneski plač, ki niso bili izplačani, ampak so se namenili za notranji odkup v postopku lastninskega preoblikovanja), se takšna zahteva kot nedodpustna zavrže.
URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-4, 6/3, 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZST-1¸člen 3, 3/1, 5, 5/1. ZPP člen 337, 337/1.
odločanje o predlogu za izvršbo – sodniški pomočnik – sodna taksa
URS v drugem odstavku 23. člena sicer res določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, vendar pa dolžnik pri sklicevanju na to določbo prezre, da načela delovanja sodstva in položaj sodnikov, ki opravljajo sodniško funkcijo, urejajo določbe poglavja IV.f URS o sodstvu, v katerih ni ovir za učinkovito razmejitev med nalogami, ki jih pri izvajanju sodne oblasti lahko opravlja osebje sodišča, in tistimi, ki so v postopku pridržane samemu sodniku. Osnovne določbe o sodelovanju strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, sodniških pripravnikov in ostalega sodnega osebja pri sojenju vsebuje ZS, natančnejše določbe pa se nahajajo v procesnih zakonih, tudi v ZIZ, ki v 6. členu ureja sestavo sodišča prve stopnje. Sodniški pomočnik je na tej podlagi pooblaščen za odločanje o predlogu za izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0069012
URS člen 15, 15/2, 15/3, 25. ZIZ člen 29b, 61a. ZST-1 člen 5, 5/1, 11, 12, 13.
pravica do sodnega varstva – sodne takse – procesna predpostavka – zakonska ureditev ustavne pravice
Ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
Ker je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pravilno ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja.
Vložitev ustavne pritožbe na pravnomočnost sodbe in s tem na veljavnost začasne odredbe ne vpliva.
Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal začasno odločbo o pravici do starostne pokojnine, izkazoval do izdaje dokončne odločbe toženke. Ker si od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev (tožbe).
ZIZ 270, 271. ZZK-1 člen 150. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – res iudicata pri izdaji začasne odredbe
Ker se dejanske okoliščine niso spremenile, gre za identični historični dogodek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe. Pri tem ni odločilno, da je tožnica predlagala drugo izvršilno sredstvo (denarno kazen), saj je odločilna okoliščina, da je bil predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje razpolaganje z nepremičninami (oziroma odtujitev in obremenitev nepremičnin), ki so predmet izročilne pogodbe, že pravnomočno zavrnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0062720
OZ člen 178, 179.
varstvo osebnostnih pravic – pravica do zasebnosti – pravica do časti in dobrega imena – protipravno ravnanje – pravica do popravka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se tožnik in partnerica dogovorila za objavo članka v reviji, ki sodi v kategorijo rumenega tiska; da gre za revijo, ki se loteva lahkotnejših tem na bombastičen način; da je njena vsebina redno „začinjena“ z opolzkimi izrazi in da je verodostojnost tako podanih „informacij“ vsakič zelo vprašljiva. Gre za zvrst zabavnega, bulvarskega novinarstva, kjer naslovnik njihovih sporočil ni javnost, ampak potrošniki. Ker bistvo takšnega novinarstva ni v obveščanju javnosti, tudi ni zavezano objektivnosti oziroma je od te močno oddaljeno.
Tožnik in njegova partnerka sta svoje doživljaje s počitnikovanja hotela deliti z bralci revije in se v ta namen dogovorila za objavo teksta in fotografij, s čemer sta se temu delu svoje zasebnosti odpovedala. Z objavo članka njuna pravica do zasebnosti zato ni mogla biti kršena. Po načelu „volenti non fit iniuria“ izključi privolitev oškodovanca v škodo tudi nedopustnost škodnega dogodka.
Ker so bile tako ortopedske kot internistične tožnikove težave ocenjene po specialistih, članih invalidskih komisij, ki so svoje mnenje podali na podlagi osebnega pregleda in ob upoštevanju celotne zbrane dokumentacije o zdravljenju tožnika, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne bo ugodilo dodatnemu dokaznemu predlogu za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem, pravilna.
pogodbene obresti kot glavni zahtevek – določenost zahtevka – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – darilna pogodba
Glavni zahtevek mora biti po 180. členu ZPP določen. Če gre za denarni znesek mora biti zato naveden določen znesek denarja, ki ga tožnik terja. Ker tožnik v tem sporu terja pogodbene obresti, ki se nanašajo na preteklo obdobje, bi moral zahtevek postaviti v številčno določenem denarnem znesku in ne opisno.
sodni izvedenec - izostanek z naroka - denarna kazen
Sodni izvedenec ni tisti, ki bi odločal o tem, ali je razpis naroka za glavno obravnavo smotrn, ampak se je na vabilo sodišča dolžan odzvati in priti na narok. Če z naroka izostane in za takšno ravnanje nima opravičljivega razloga, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve – skupno premoženje – namen zavarovanja – ugotovitveni zahtevek – podaljšanje prometnega dovoljenja
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo izpolnjeno, saj s podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja za vozilo ter njegovo uporabo s strani tožeče stranke ni mogoče zavarovati nedenarne terjatve tožeče stranke na ugotovitev, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank.
Ker toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave o načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov (štipendije) ni izpolnila, je tožbeni zahtevek za plačilo na podlagi poravnave utemeljen. Pri tem za odločitev ni bistveno, da toženka zaključuje študij, da je brezposelna in aktivna iskalka zaposlitve ter mati samohranilka z majhnim otrokom.