posadna listina – potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Posadna listina je novost v zemljiškoknjižnih predpisih, ki jo ureja 1. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1. Po navedeni določbi vsebuje posadna listina izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe. Četrti odstavek 40. člena določa uporabo pravil za overitev podpisa na tej listini. Posadni listini mora biti toerj priloženo tudi potrdilo o namenski rabi in v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih predpisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postoka – pogoji za dovolitev vpisa – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – kasnejša prekinitev izvršilnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave.
Po 147. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Zemljiškoknjižni postopek pa se začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog ali listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). V obravnavanem primeru se je zemljiškoknjižni postopek začel 23.9.2011, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča (skupaj s sklepom o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova in se pravnomočnost ne zahteva – prim. tretji odstavek 45. člena ZIZ) ter se pravilno oprlo na 86. člen ZZK-1, ko je odločilo po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi oz. skladno z 88. členom ZZK-1 tudi o vknjižbi hipoteke. Že iz tega razloga ne more biti utemeljena pritožbena navedba, da zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo opraviti vpisa, ker je bil izvršilni postopek z dnem 17.11.2011 prekinjen, saj to (kasnejše) dejstvo ne vpliva na presojanje zgoraj navedenih pogojev za dovolitev vpisa.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – nova stvar
Zakonec mora sredstva, s katerimi razpolaga, prvenstveno nameniti za preživljanje družine in ne more na račun drugega zakonca teh sredstev vlagati v svoje posebno premoženje in ohraniti tega premoženja kot posebnega. V vsakem primeru je treba ugotoviti in upoštevati konkretne okoliščine in ocenjevati njihov vpliv na premoženjsko substanco zakonske skupnosti.
zavrženje pritožbe - objava na spletnih straneh AJPES
Z objavo sklepa je stranki dana možnost seznaniti se z vsebino sklepa. Po poteku osmih dni pa velja neizpodbitna domneva, da se je stranka (in tudi druge osebe) seznanila z vsebino odločbe. Zaradi opisanega načina vročanja je rok za vložitev pritožbe po ZFPPIPP daljši kot po prej veljavnem ZPPSL (8 dni), ni pa mogoče sprejeti pritožnikove razlage, da se zaradi določbe 4. odst. 122. člena ZFPPIPP za 8 dni podaljša v 127. členu določen 15 dnevni pritožbeni rok.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je toženka vložila nasprotno tožbo, s katero uveljavlja razveljavitev delilne pogodbe med strankama in do zaključka njenega obravnavanja (pod samostojno številko P2), s katerim bo rešeno predhodno vprašanje razveljavitve pogodbe, prekinilo postopek po osnovni tožbi. Očitno je konkretno nasprotno tožbo štelo kot „klasično“, nepogojno nasprotno tožbo ter spregledalo navedbe, s katerimi toženka uveljavlja omenjeno različico nasprotne tožbe in eventualno nasprotno tožbo.
Ker sodna taksa za ugovor ni bila plačana v roku, določenem v nalogu za plačilo sodne takse in ker ni bilo pogojev za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor umaknjen (določba petega odstavka v zvezi s sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1).
ZIZ člen 57, 58, 58/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZPP člen 286.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva o obstoju nevarnosti – prekluzija navedb v postopku izdaje predhodne odredbe – narok – odgovor na ugovor
Upnik z navajanjem dodatnih (novih) dejstev v odgovoru na ugovor, s katerimi je utemeljeval nevarnost uveljavitve svoje terjatve tudi na podlagi 1. odstavka 257. člena ZIZ, ni bil prepozen.
identifikacijski znak nepremičnine – etažna lastnina
Stališče sodišča prve stopnje, ki je ugovor predlagateljice zavrnilo zgolj iz razloga, ker nepremičnina v kupoprodajni pogodbi ni označena s takim identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo, je preveč strogo. Sloni na formalistični uporabi določbe prvega odstavka 31. člena ZZK-1.
Pritožba zoper sodbo je bila vložena po preteku 15-dnevnega roka od vročitve, kar je prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati, ampak jo mora skladno s 352. členom ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005107
SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. ZN člen 47. ZPP člen 2, 212.
pridobitev stvarnopravnega deleža zaradi vlaganj – dogovor med zakoncema – obličnost – povračilo denarne vrednosti prispevka k povečanju premoženja – skupno premoženje – prispevek zakoncev – odločanje prek meja postavljenega zahtevka – določen ugovor o višini deleža
Ker bi moral biti ugovor glede višjega deleža na skupnem premoženju določen, je pritrditi pritožbi, da toženec, ki se je branil s trditvijo, da znaša njegov delež med 80 in 90%, ni podal določenega ugovora, kolikor naj bi njegov delež presegal 80%.
Kolikor je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora sodišče preveriti tudi, ali je dovolilu priloženo pooblastilo za njegovo izstavitev, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je dovolilo izstavljeno, overjen.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - domneva o obstoju nevarnosti - prehodne določbe – retroaktivnost novele ZIZ-I
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom ekonomičnosti, in še zlasti v postopkih, kjer so prizadete koristi in pravice otrok, ukrepati še posebej hitro, vendar le, če je ugotovljena situacija tako kritična, da narekuje takojšen poseg v družino, še pred izvedenim kontradiktornim postopkom, in celo tudi brez izvedbe naroka z zaslišanjem strank zaradi odločanja o ugovoru zoper izdani sklep o začasni odredbi.
Za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev želi živeti ali verjetnost večje primernost enega starša za vzgojo in varstvo od drugega, niti selitev enega roditelja v drug kraj.
seznam dolžnikovega premoženja – zaslišanje dolžnika – zaslišanje drugih oseb na predlog upnika
Z ZIZ-H spremenjena določba 31. člena določa, da se lahko za pridobitev podatkov o dolžnikovem premoženju na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Njen namen je povečati učinkovitost omenjenega instituta.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Zgolj tožnikovo materialno prikrajšanje (v višini mesečne najemnine, stroškov nakupa novih oblačil oz. drugih stvari) ne zadostuje za izkaz verjetnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo t.i. regulacijske začasne odredbe.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 30, 32, 33.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je kot poklicni voznik cestnega vozila največjih dovoljenih dimenzij z neprilagojeno in prehitro vožnjo po ovinkastem cestnem odseku, katerega vozišče je bilo v slabem stanju, in z neprimerno vožnjo izven naselja in v naselju kršil cestnoprometne predpise. S tem je kršil tudi delovne obveznosti in mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7. ZDR člen 184, 184/1.
sprememba tožbe - zamudna sodba - nesreča pri delu - sklepčnost tožbe - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odprava nesklepčnosti tožbe
V obravnavanem primeru je bila izdana zamudna sodba, ki je bila delno razveljavljena na pritožbo tožene stranke. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, ker je sodišče delno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nesklepčnosti, čeprav predhodno tožeče stranke ni pozvalo, da nesklepčnost odpravi. V nadaljnjem postopku je imela tožeča stranka pravico, da tožbo spremeni, kar je s pripravljalno vlogo tudi storila. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je pripravljalno vlogo (dopolnitev tožbe s spremembo tožbe) le poslalo toženi stranki s pozivom, da poda odgovor na tožbo, ni pa tožene stranke pozvalo, da se izjavi, ali v spremembo tožbe privoli, ni pravilno. Zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede spremenjene tožbe.
Če storilec ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ni mogoče šteti, da s tem priznava storitev prekrškov, za katere mu je bil izdan plačilni nalog, saj lahko obstajajo številni razlogi, zaradi katerih storilci pravice do pravnega sredstva zoper plačilni nalog ne izkoristijo.
sodba na podlagi pripoznave - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni zakonito izdalo sodbe na podlagi pripoznave, saj tožena stranka tožbenega zahtevka ni pripoznala, ampak je v odgovoru na tožbo navedla, da sicer priznava vtoževane zneske iz naslova nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust, da pa si pridržuje pravico podati pobotni ugovor, ker je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja.