Pritožba zoper sodbo je bila vložena po preteku 15-dnevnega roka od vročitve, kar je prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati, ampak jo mora skladno s 352. členom ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005107
SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. ZN člen 47. ZPP člen 2, 212.
pridobitev stvarnopravnega deleža zaradi vlaganj – dogovor med zakoncema – obličnost – povračilo denarne vrednosti prispevka k povečanju premoženja – skupno premoženje – prispevek zakoncev – odločanje prek meja postavljenega zahtevka – določen ugovor o višini deleža
Ker bi moral biti ugovor glede višjega deleža na skupnem premoženju določen, je pritrditi pritožbi, da toženec, ki se je branil s trditvijo, da znaša njegov delež med 80 in 90%, ni podal določenega ugovora, kolikor naj bi njegov delež presegal 80%.
Učinki ex tunc ničnosti pravnih poslov so iz razlogov pravne varnosti močno omejeni. V primeru ničnosti kupoprodajne pogodbe bo imel upravičenec (pravi lastnik) do nezakonitega lastnika zahtevek za vrnitev prejetih koristi. Za naprej (od pravnomočno ugotovljene ničnosti kupne pogodbe) bo tudi vstopil v čevlje najemodajalca po sklenjeni najemni pogodbi. Nikakršnih zahtevkov pa ne bo mogel uveljavljati do najemnika za nazaj. Drugačno stališče bi pomenilo prevelik poseg v najemnikov pravni položaj in ogrozilo njegovo pravno varnost.
posadna listina – potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Posadna listina je novost v zemljiškoknjižnih predpisih, ki jo ureja 1. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1. Po navedeni določbi vsebuje posadna listina izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe. Četrti odstavek 40. člena določa uporabo pravil za overitev podpisa na tej listini. Posadni listini mora biti toerj priloženo tudi potrdilo o namenski rabi in v primeru, ko gre za nepremičnino, ki je glede na namen rabe podvržena ureditvi po drugih prisilnih predpisih, tudi soglasje ali odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo, da takšno soglasje ali odobritev ni potrebna.
Dogovor z dne 23. 4. 2007 sicer ni razumeti kot tipsko pogodbo, sklenjeno po vnaprej natisnjeni vsebini, kakor je na primer zavarovalna pogodba, vendar pa le ne gre prezreti, da je sporni dogovor sestavila tožeča stranka in bi, v kolikor je v njem želela izraziti voljo, da ji tožena stranka v primeru nerednega plačevanja mesečnih obrokov iz 3. točke Dogovora mora povrniti še neplačano zavarovalnino v celoti, to lahko v določilu 4. točke Dogovora tudi izrecno in nedvoumno zapisala. Ob tem ni odveč dodati, da bi takšno skrbnost tožeče stranke, glede na to, da je sporni Dogovor sklepala v okviru uresničevanja svojih poklicnih obveznosti in upoštevaje njen močnejši položaj kot profesionalne pravne osebe s področja zavarovalništva v razmerju do tožene stranke, utemeljeno pričakovali tudi v kolikor izhajamo iz temeljnih načel obligacijskega prava (drugi odstavek 6. člena OZ).
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je toženka vložila nasprotno tožbo, s katero uveljavlja razveljavitev delilne pogodbe med strankama in do zaključka njenega obravnavanja (pod samostojno številko P2), s katerim bo rešeno predhodno vprašanje razveljavitve pogodbe, prekinilo postopek po osnovni tožbi. Očitno je konkretno nasprotno tožbo štelo kot „klasično“, nepogojno nasprotno tožbo ter spregledalo navedbe, s katerimi toženka uveljavlja omenjeno različico nasprotne tožbe in eventualno nasprotno tožbo.
Ker sodna taksa za ugovor ni bila plačana v roku, določenem v nalogu za plačilo sodne takse in ker ni bilo pogojev za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je ugovor umaknjen (določba petega odstavka v zvezi s sedmim odstavkom 125.a člena ZZK-1).
Z uveljavitvijo novele ZZK-1C dne 1.5.2011 je bilo uvedeno tudi obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov prek tako imenovanih verificiranih vlagateljev. Opustitev te dolžnosti ima za posledico sankcijo, zavrženje predloga. Vendar je taka sankcija mogoča le, če ima vlagatelj dejansko možnost vložiti elektronski predlog, pa to možnost opusti. V konkretnem primeru pa te možnosti predlagatelj ni imel, kar narekuje sklep, da tudi sankcije za opustitev elektronske vloge ni mogoče izreči.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postoka – pogoji za dovolitev vpisa – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – kasnejša prekinitev izvršilnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave.
Po 147. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Zemljiškoknjižni postopek pa se začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog ali listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1). V obravnavanem primeru se je zemljiškoknjižni postopek začel 23.9.2011, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča (skupaj s sklepom o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova in se pravnomočnost ne zahteva – prim. tretji odstavek 45. člena ZIZ) ter se pravilno oprlo na 86. člen ZZK-1, ko je odločilo po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi oz. skladno z 88. členom ZZK-1 tudi o vknjižbi hipoteke. Že iz tega razloga ne more biti utemeljena pritožbena navedba, da zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo opraviti vpisa, ker je bil izvršilni postopek z dnem 17.11.2011 prekinjen, saj to (kasnejše) dejstvo ne vpliva na presojanje zgoraj navedenih pogojev za dovolitev vpisa.
zavrženje pritožbe - objava na spletnih straneh AJPES
Z objavo sklepa je stranki dana možnost seznaniti se z vsebino sklepa. Po poteku osmih dni pa velja neizpodbitna domneva, da se je stranka (in tudi druge osebe) seznanila z vsebino odločbe. Zaradi opisanega načina vročanja je rok za vložitev pritožbe po ZFPPIPP daljši kot po prej veljavnem ZPPSL (8 dni), ni pa mogoče sprejeti pritožnikove razlage, da se zaradi določbe 4. odst. 122. člena ZFPPIPP za 8 dni podaljša v 127. členu določen 15 dnevni pritožbeni rok.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog – rok za napoved pritožbe
Če obdolženec v času, ko je tekel rok za napoved pritožbe zoper sodbo, ni bil sposoben udeležbe na sodišču, to še ne pomeni, da obdolženec tega procesnega dejanja ne bi mogel pravočasno opraviti, saj se za napoved pritožbe neposredna udeležba na sodišču ne zahteva.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Zgolj tožnikovo materialno prikrajšanje (v višini mesečne najemnine, stroškov nakupa novih oblačil oz. drugih stvari) ne zadostuje za izkaz verjetnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo t.i. regulacijske začasne odredbe.
seznam dolžnikovega premoženja – zaslišanje dolžnika – zaslišanje drugih oseb na predlog upnika
Z ZIZ-H spremenjena določba 31. člena določa, da se lahko za pridobitev podatkov o dolžnikovem premoženju na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Njen namen je povečati učinkovitost omenjenega instituta.
Res je, da mora sodišče v skladu z načelom ekonomičnosti, in še zlasti v postopkih, kjer so prizadete koristi in pravice otrok, ukrepati še posebej hitro, vendar le, če je ugotovljena situacija tako kritična, da narekuje takojšen poseg v družino, še pred izvedenim kontradiktornim postopkom, in celo tudi brez izvedbe naroka z zaslišanjem strank zaradi odločanja o ugovoru zoper izdani sklep o začasni odredbi.
Za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev želi živeti ali verjetnost večje primernost enega starša za vzgojo in varstvo od drugega, niti selitev enega roditelja v drug kraj.
sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo - zavženje pritožbe
Ker je bilo tožnici v mejah postavljenega tožbenega zahtevka s sodbo na podlagi pripoznave v celoti ugodeno, si s pritožbo zoper sodbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je treba njeno pritožbo šteti za nedovoljeno.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – pogoji za odlog izvršbe
Odlog izvršbe na predlog dolžnika je možen le v točno določenih primerih, ki so našteti v točkah od 1. do 9. prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar v tem primeru najdlje za tri mesece in le enkrat.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnice podano pravno nasledstvo, je tožnica upravičena do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva delovna doba pri toženi stranki in pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da ji je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlila pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
Ker je pravno odločilno dejstvo potrebnost stroškov, na obstoj dolžnikove obveznosti do povračila stroškov izvršilnega postopka ne morejo vplivati pritožbeno zatrjevana dejstva, da je dolžnik psihičen bolnik, invalidsko upokojen ter slabega premoženjskega stanja.