IZVRŠILNO PRAVO -PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0003051
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/1, 17/2, 40, 40/1, 40/5, 55, 55/1, 55/1-2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.805/2004 z dne 21. 4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 20, 20/1, 20/2, 25, 25/2.
izvršitev tuje javne listine - notarski zapis - izvršilni naslov - vsebina predloga za izvršbo - ugovorni postopek - evropski nalog za izvršbo
Izvršilni naslov, na katerega se je v predlogu za izvršbo sklicevala upnica – notarski zapis, sestavljen pri notarki na Madžarskem, ne predstavlja podlage za izvršbo po določbah ZIZ, upnica pa v predlogu za izvršbo ni zatrjevala, da podlago za izvršbo predstavlja notarski zapis, potrjen kot evropski nalog za izvršbo.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070039
ZGD-1 člen 475, 476, 481, 481/5. ZSReg člen 41, 41/3.
začasna odredba - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po določilu 5. odst. 481. čl. ZGD-1 mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, o tem pisno obvestiti vse družbenike, iz predloženih dokazov pa ni razvidno, da je bilo obvestilo o pridobitvi poslovnih deležev z dne 15. 12. 2010 namenjeno oziroma poslano vsem družbenikom prve tožeče stranke.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes
Predlagatelj (delavec) je izkazal upravičenost skupinskega interesa za kolektivni delovni spor, v katerem se uveljavljal nezakonitost splošnega akta delodajalca (akta o notranji organizaciji in sistemizaciji), saj bi bila zanj ugodna odločitev v tem sporu podlaga za morebitne zahtevke v individualnih delovnih sporih.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo oziroma nadomestilo plače, ki jo delavcu izplačuje delodajalec. Zato se delna invalidska pokojnina ne šteje za sestavni del plače in posledično tudi ne v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu ZDR.
soodgovornost oškodovanca – nevarna dejavnost – delo v kamnolomu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – prijava poškodbe pri delu – javna listina
Konkretno tožnikovo delo v kamnolomu je bilo nevarno. „Obnašanja“ obdelovanega kamna ni mogoče predvideti, kamni so velikih dimenzij in mase, tako veliki kosi naravnega kamna lahko razpadejo tudi, če poke v njih niso vidne in torej opažanje samih pok ne igra odločilne vloge.
Tožeča stranka je z izpodbojnim zahtevkom vtoževala razveljavitev učinkov več pobotov, pritožbeno pa ni sporno, da iz navedb v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo želi doseči tožeča stranka, to je razveljavitev učinkov nadomestne izpolnitve. Le z dopolnitvijo navedb v okviru istega tožbenega zahtevka pa tožeča stranka takšnih posledic ne bi mogla doseči, saj bi morala spremeniti istovetnost tožbenega zahtevka, ker gre za spremembo tožbe tudi tedaj, kadar tožeča stranka zahteva drugo stvar ali opravo drugega dejanja ali uveljavlja poleg obstoječega tožbenega zahtevka nov tožbeni zahtevek, kar pomeni spremembo tožbe. Sprememba tožbe po preteku materialnega prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP pa pomeni, da je takšna sprememba prepozna in jo je potrebno zavreči.
ZMZPP člen 26, 30. ZKP člen 220, 224. OZ člen 419, 420.
vrnitev začasno zaseženega denarja – cesijska pogodba – sprememba upnika
Narava terjatve ne dopušča prenosa, če učinki cesije bistveno spremenijo dolžnikov pravni položaj. Neprenosljive so predvsem obveznosti, katerih vsebina (način, obseg in podobno) je v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo. Vsebina terjatve za vračilo v kazenskem postopku začasno zaseženega denarja se z odstopom ni v ničemer spremenila in zato tudi ne pravni položaj tožene stranke. Z zasegom predmetov po 220. členu ZKP se zaseženo le začasno odvzame iz posesti. Lastninska pravica oziroma imetništvo pravice se ne odvzame. Samo dejansko razpolaganje se omeji z začasnim zasegom po 220. členu ZKP, ne pa tudi pravica pravno poslovnega razpolaganja. Je pa morebitno pravno poslovno razpolaganje učinkovito šele, ko je dokončno odločeno o usodi v kazenskem postopku začasno zaseženih predmetov.
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZVCP-1 člen 25, 26, 27, 30.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – soprispevek – motorno kolo – osebno vozilo – vmesna sodba
Presoja deležev odgovornosti voznika osebnega vozila (90%) in voznika motornega kolesa (10%) je ob ugotovljenih in neizpodbijanih dejanskih okoliščinah prometne nezgode materialnopravno pravilna.
ZPP člen 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 179.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična odškodnina
Denarna odškodnina je pravni standard in odmera pravične denarne odškodnine pomeni uporabo materialnega prava. Tako je sodišče prve stopnje z izpodbijano zamudno sodbo tožniku prisodilo ustrezno in pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel, pri tem je upoštevalo pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine.
ZPP člen 194, 194/1, 194/1-10. ZDR člen 146. ZPIZ-1 člen 13, 15.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nadomestitveni postopek - delovno razmerje
Tožnik ne more imeti delovnega razmerja za poln delovni čas za isto obdobje pri dveh delodajalcih. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se za obdobje, ko ima tožnik delovno razmerje priznano od drugega delodajalca, zavrne zahtevek za priznanje delovnega razmerja oziroma za plačilo denarnih zneskov, izhajajočih iz delovnega razmerja, od tožene stranke.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – preklic pogojne obsodbe – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokončano kaznivo dejanje – poskus kaznivega dejanja - prepoved reformatio in peius
V zadevi je ponovno sodilo in ker je bila zoper prvo sodbo, izrečeno v tej kazenski zadevi, vložena pritožba samo v obdolženčevo korist, sodba sodišča prve stopnje pa razveljavljena po uradni dolžnosti, sodišče v ponovnem sojenju sodbe ne bi smelo spremeniti v škodo obdolženca glede pravne presoje dejanja, kar pa je z izrekom napadene sodbe storilo.
Obdolženec je bil spoznan za krivega dokončanega kaznivega dejanja, in ne za poskus kaznivega dejanja, kot v prvem sojenju. Tako je odpadla možnost, določena v drugem odstavku 34. člena KZ-1, ki v primeru poskusa kaznivega dejanja sodišču dopušča, da lahko obdolženca kaznuje mileje od kazni, ki je predpisana z zakonom. Navedeno pomeni, da je nova pravna opredelitev kaznivega dejanja za obdolženca strožja od pravne opredelitve, po kateri je bil prvič spoznan za krivega.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - zakonske zamudne obresti
Ker toženi stranki ni mogoče očitati zamude niti v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače niti v zvezi s samim izplačilom, tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
Tožnik je kot zastopnik pacientovih pravic s prejemki v dveh zaporednih mesecih presegel omejitev minimalne plače, zaradi česar je toženka utemeljeno po uradni dolžnosti izvedla postopek za ugotovitev lastnosti zavarovanca.
V spornem primeru je izkazana situacija, ko pravni posel ni bil v celoti izpolnjen in sicer iz razlogov na strani toženca, ki ni poskrbel za vpis v zemljiško knjigo na ime tožnika kot novega lastnika, izpolnitveni zahtevek pa je na podlagi 350. člena OZ zastaral, tako da je tožniku ostal kot utemeljen zgolj zahtevek za pridobitev lastninske pravice na izviren način – na podlagi izvenknjižnega priposestvovanja.
Tožnik, kateremu je pravica do državne štipendije v določenem šolskem letu mirovala, je bil dolžan upoštevati javni poziv za dodelitev državnih štipendij za naslednje šolsko leto ter dokumentacijo predložiti do roka, ki je bil v javnem pozivu določen. Ker tega ni storil, je toženec utemeljeno odločil, da mu preneha pravica do državne štipendije.
SZ člen 157. SZ-1 člen 175a, 193. ZSR člen 63, 63/2.
hišniško stanovanje – izpraznitev stanovanja – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj – zagotovitev drugega primernega stanovanja
Sprememba 157. člena SZ je s tem, ko je razširila primere, kdaj mora občina priskrbeti uporabniku hišniškega stanovanja drugo primerno stanovanje, tudi na primere, ko je do prenehanja hišniškega dela prišlo iz nekrivdnih razlogov, zgolj vzpostavila prej veljavno stanje pravnega položaja hišnika po predhodno veljavnih zakonih in onemogočila, da bi se položaj omenjenih oseb poslabšal.
URS člen 35, 54 in 56. ZZZDR člen 106. ZNP člen 20.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - pravica do osebnih stikov – odvzem pravice do stikov – dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo – otrokova korist
Glede na zahteve nasprotnega udeleženca so upravičena pričakovanja zakonite zastopnice, da nasprotni udeleženec izkaže okoliščine, da je sposoben nadzorovati in izključiti osebnostne lastnosti, ki so odločilno negativno vplivale na prekinitev stikov, kar je tudi predpogoj za vključitev zakonite zastopnice v terapijo in hkrati predpogoj za uspešnost družinske terapije.
Pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega osemnajstega leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi koristi osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (dolgoročna korist). Namen stikov je namreč v zagotovitvi zdravega in celovitega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.