OZ člen 691, 634, 634/1, 637, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1, 344.
podjemna pogodba - jamčevanje za skrite napake - grajanje napake
Upoštevaje dejstvo, da je sodišče prve stopnje, ki je po toženi stranki zatrjevano napako opravljenega dela obravnavalo kot skrito napako, je glede na 1. odst. 634. čl. OZ veljala obveznost tožene stranke kot naročnika, da o obstoju napake obvesti tožečo stranko (čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita).
Ker pri toženi stranki v spornem obdobju ni bilo pisnega dogovora s sindikatom, ki bi toženo stranko zavezoval k uporabi kriterijev za določitev, kateri delavci bodo napoteni na začasno čakanje na delo, je tožena stranka kot takšnega delavca lahko zakonito določila tožnika.
Tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo s tem, ko ga je tožena stranka (ne da bi mu vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz socialnih zavarovanj.
Tožena stranka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vročala pravilno preko pooblaščenke tožnika, saj tožnik pooblastila ni podal za zastopanje v postopku odpovedi.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/2, 123a/5. Pravilnik eINS člen 7, 7/1.
elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev
Navedeno vlogo bi morala, upoštevaje citirana zakonska določila, vložiti v elektronski obliki preko portala e-sodstvo. S pritožbenimi navedbami, da je bila navedena vloga sodišču poslana pravočasno, v roku 15 dni od prejema poziva in da bi sodišče prve stopnje moralo vlogo obravnavati kot vlogo, ki jo je vložil dolžnik sam, pritožnica ne more uspeti prav zato, ker je vlogo sodišču poslala pooblaščenka. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pooblaščenka dolžnika vloge ni vložila v elektronski obliki, je ravnalo pravilno, ko je navedeno vlogo dolžnika na podlagi 2. odstavka 123a. člena ZFPPIPP zavrglo.
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
pooblaščenci – pravna oseba kot pooblaščenec – pravniški državni izpit – zavrženje pritožbe
Pooblaščenec je lahko le odvetnik oz. odvetniška družba ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Že po naravi stvari torej ni mogoče, da bi ta pogoj – torej opravo pravniškega državnega izpita izpolnjevala pravna oseba.
Pooblastilo je v konkretnem primeru podpisala tudi direktorica družbe oziroma zakonita zastopnica, ki pa tudi na poziv sodišča ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Glede na opisano procesno ureditev zastopanja v pritožbenem postopku je torej jasno, da nobena od navedenih oseb (niti pravna oseba niti njena zakonita zastopnica kot fizična oseba) ni upravičena do zastopanja predlagatelja v pritožbenem postopku.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1. ZJU člen 93, 93/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok - zagovor - sodna razveza - odškodnina
Četudi je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podana po poteku enega leta od vročitve pisnega opozorila, odpoved ni nezakonita, saj je bila kršitev, ki se očita tožniku, storjena pred potekom enega leta.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - priprava delavca na delo
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 7. alinei prvega odstavka 52. člena ZDR je v tem, da se izvaja delovno razmerje zgolj z namenom izobraževanja ali usposabljanja za delo, ne pa zaradi dejanskega opravljanja del in nalog konkretnega delovnega mesta. Gre za izvajanje izobraževanja in usposabljanja delavca tako s praktičnega kot teoretičnega vidika v cilju, da bo po njegovem zaključku lahko samostojno izvajal delovne zadolžitve za nedoločen čas. V tej zvezi določi delodajalec program ter način spremljanja izobraževanja in usposabljanja delavca, kar je lahko med strankama delovnega razmerja predmet dogovora v pogodbi o zaposlitvi ali pa v ustreznem aktu. Ker v obravnavanem primeru ta razlog ni bil dokazan, saj je bilo ugotovljeno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena le z namenom izvajanja prodaje, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonito sklenjena.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - reintegracija - zagovor - rok za pripravo obrambe - vročanje odpovedi
V primeru, ko delodajalec po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi svojo dejavnost preseli v drug kraj, je reintegracijo delavca možno opraviti le v kraju, kjer delodajalec dejavnost dejansko opravlja. Sprememba kraja opravljanja dela je lahko razlog, da delavec ne sprejme reintegracije oziroma nove pogodbe o zaposlitvi, ni pa opravičljiv razlog, da tožnik po ponovnem pozivu na delo tožene stranke ni obvestil o razlogih, zakaj se na poziv ni odzval. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, to je zaradi več kot 5-dnevnega izostanka z dela, ker o razlogih za odsotnost tožnik ni obvestil delodajalca, kar bi moral in mogel storiti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - izobraževanje - izpodbojnost - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Dolgotrajno nedoseganje pričakovanih rezultatov, ki so opredeljeni v splošnem aktu delodajalca, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti.
Tožnik je za razlog izpodbojnosti nove pogodbe o zaposlitvi (ki jo je sprejel ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi) izvedel najkasneje ob vložitvi tožbe, s katero je uveljavljal nezakonitost odpovedi. Tako je ob razširitvi tožbe potekel prekluzivni 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva in je bila tožba v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti nove pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, utemeljeno zavržena.
ZASP člen 32a, 129, 129/1, 129/1-5, 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 158, 159. ZPP člen 180.
plačevanje nadomestil proizvajalcem fonogramov in izvajalcem preko kolektivnih organizacij
Odločilno je, da se po TV predvajajo fonogrami. Če se predvajajo avdiovizualna dela (DVD), za uveljavljanje malih pravic ni pristojna tožeča stranka, pač pa Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.
Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.
dokazi in izvajanje dokazov – glavna obravnava – pravočasnost dokazne ponudbe
Dokaz, ki ga je tožnik predložil v roku, ki mu ga je dalo sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je predlagal takšen dodatni dokaz, je pravočasen.
ZPP člen 2, 8, 277, 286, 355. ZTLR člen 28, 29, 54, 54/2, 55, 72. SPZ člen 43, 43/2, 117, 117/2, 266, 269. ZZD člen 265.
služnostna pravica hoje in vožnje – priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe
Tožeča stranka uveljavlja priposestvovanje stvarne služnosti in ne priposestvovanje lastninske pravice, zato je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da priposestvovanje na družbeni lastnini ni bilo možno in je priposestvovalna doba lahko začela teči po „vknjižbi izbrisa družbene lastnine“.
Če oškodovanec zahteva vzpostavitev stanja pred nastankom škode, ta pa je nastala zaradi poglabljanja sosedovega zemljišča, mora oškodovanec vsaj opisno podati, kakšno je bilo stanje obeh parcel pred škodnim dogodkom. Oškodovanec lahko zahteva le vzpostavitev želenega stanja, ne more pa zahtevati določenega ravnanja tožene stranke, ki vodi do cilja.
Lokacijsko in gradbeno dovoljenje izključujeta protipravnost gradnje v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo. Javnopravne odločbe o dovolitvi gradnje pa nasprotno ne posegajo v razmerje med sosedoma. Obe dovoljenji zato tudi ne dovoljujeta povzročanja škode sosedu, vsaj ne v obliki zemeljskega plazu. Ali je neko ravnanje tožene stranke v razmerju do tožeče stranke bilo pravno dopustno ali pa protipravno, urejajo zasebnopravni predpisi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068430
ZPP člen 181, 181/1. SPZ člen 66, 67. OZ člen 3.
ugotovitvena tožba – ugotovitev nezakonitosti pogodbe – agrarna skupnost – solastninski delež – razpolaganje s solastninskim deležem – prenos materialnopravnega upravičenja – napotitev na pravdo – oblikovanje tožbenega zahtevka
Ugotovitev nezakonitosti pogodbe ne predstavlja ugotovitve o obstoju ali neobstoju določene pravice ali pravnega razmerja.
Ker so bili tožniki člani agrarne skupnosti, ki so s sporazumom o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti prenesli na zgolj določene člane skupnosti (tj. na člane gospodarskega odbora kot organa skupnosti) tudi svoja stvarnopravna upravičenja razpolagati in upravljati s svojimi solastniškimi deleži na nepremičninah, ki so del agrarne skupnosti, ni moč slediti ugovorom, da je prva toženka upravljala s spornimi nepremičninami v nasprotju s predpisi.
Obstoj napotitvenega sklepa razbremenjuje stranke zgolj zahteve po (posebni) utemeljitvi pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pa tudi zahteve, da takšno tožbo oziroma njen petit pravilno oblikuje.
terjatev za izpolnitev obveznosti – pobotni ugovor – odgovornost za stvarne napake – trditveno in dokazno breme – povrnitev premoženjske škode
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka montirala sanitarno keramiko. Da je vgradna višina spornih školjk različna in napačna ter tako ni skladna s pravili stroke, je potrdil v pravdni zadevi angažiran izvedenec. Tožena stranka je tako dokazala nedopustno ravnanje tožnice. S tem je dokazno breme o nasprotnem (oziroma o razlogih za napačno namestitev) prevalila na tožečo stranko. Tožeča stranka je trdila, da naj bi do različne višine sanitarne keramike prišlo zaradi ravnanja delavcev toženke, ki so povišali tlake. Dokazno breme glede te okoliščine je bil tako na tožeči stranki in ne na toženi stranki.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina
V predsodnem postopku je toženec ugotovil, da je pri tožniku zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ker tožnik ob nastanku invalidnosti še ni izpolnil pogoja starosti 63 let, mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine.