pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - priprava delavca na delo
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 7. alinei prvega odstavka 52. člena ZDR je v tem, da se izvaja delovno razmerje zgolj z namenom izobraževanja ali usposabljanja za delo, ne pa zaradi dejanskega opravljanja del in nalog konkretnega delovnega mesta. Gre za izvajanje izobraževanja in usposabljanja delavca tako s praktičnega kot teoretičnega vidika v cilju, da bo po njegovem zaključku lahko samostojno izvajal delovne zadolžitve za nedoločen čas. V tej zvezi določi delodajalec program ter način spremljanja izobraževanja in usposabljanja delavca, kar je lahko med strankama delovnega razmerja predmet dogovora v pogodbi o zaposlitvi ali pa v ustreznem aktu. Ker v obravnavanem primeru ta razlog ni bil dokazan, saj je bilo ugotovljeno, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena le z namenom izvajanja prodaje, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas nezakonito sklenjena.
plačilo za delo - plača - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški nastanitve - regres za letni dopust - pobot
Če ima delavec po pogodbi o zaposlitvi pravico do namestitve kot oblike plačila za opravljeno delo, je do nastanitve upravičen ves čas trajanja delovnega razmerja, tudi za čas, ko ne opravlja svojega dela, ampak prejema nadomestilo plače. Zato mu delodajalec za ta čas ne more samovoljno odtegniti stroškov nastanitve.
Pritožbeno sodišče je prekinilo postopek, ker je podalo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 228. člena ZPIZ-1, v kolikor se uporablja, tako da se v odpisu plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje upoštevajo prispevki, ki jih iz bruto plače plačuje zavarovanec preko zavezanca. Zahtevo je nato umaknilo, saj je v vmesnem času Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. U-I-281/09-14 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena ZPIZ-1. Ta odločitev Ustavnega sodišča RS se uporabi tudi pri odločanju v konkretni zadevi, saj o njej še ni bilo pravnomočno odločeno.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes
Predlagatelj (delavec) je izkazal upravičenost skupinskega interesa za kolektivni delovni spor, v katerem se uveljavljal nezakonitost splošnega akta delodajalca (akta o notranji organizaciji in sistemizaciji), saj bi bila zanj ugodna odločitev v tem sporu podlaga za morebitne zahtevke v individualnih delovnih sporih.
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZVCP-1 člen 25, 26, 27, 30.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – soprispevek – motorno kolo – osebno vozilo – vmesna sodba
Presoja deležev odgovornosti voznika osebnega vozila (90%) in voznika motornega kolesa (10%) je ob ugotovljenih in neizpodbijanih dejanskih okoliščinah prometne nezgode materialnopravno pravilna.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055508
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 208.
izbris dolžnika iz sodnega registra – prekinitev izvršilnega postopka – posledice začetka stečajnega postopka – prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja – izjava stečajnega upravitelja – nadaljevanje izvršilnega postopka – predlog za nadaljevanje izvršbe
Obravnavni izvršilni postopek je bil prekinjen od začetka stečajnega postopka nad upnikom, do dne, ko je stečajni upravitelj po pooblaščencu prevzel postopek. Ta izjava je torej sprožila nadaljevanje postopka, ki je bil do tedaj prekinjen. Zato ni mogoče slediti stališču, da je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki je bil podan hkrati z omenjeno izjavo o prevzemu, prepozen in dan po pravnomočno zaključenem postopku.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/2, 123a/5. Pravilnik eINS člen 7, 7/1.
elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev
Navedeno vlogo bi morala, upoštevaje citirana zakonska določila, vložiti v elektronski obliki preko portala e-sodstvo. S pritožbenimi navedbami, da je bila navedena vloga sodišču poslana pravočasno, v roku 15 dni od prejema poziva in da bi sodišče prve stopnje moralo vlogo obravnavati kot vlogo, ki jo je vložil dolžnik sam, pritožnica ne more uspeti prav zato, ker je vlogo sodišču poslala pooblaščenka. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pooblaščenka dolžnika vloge ni vložila v elektronski obliki, je ravnalo pravilno, ko je navedeno vlogo dolžnika na podlagi 2. odstavka 123a. člena ZFPPIPP zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO -PRAVO EVROPSKE UNIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0003051
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/1, 17/2, 40, 40/1, 40/5, 55, 55/1, 55/1-2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.805/2004 z dne 21. 4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 20, 20/1, 20/2, 25, 25/2.
izvršitev tuje javne listine - notarski zapis - izvršilni naslov - vsebina predloga za izvršbo - ugovorni postopek - evropski nalog za izvršbo
Izvršilni naslov, na katerega se je v predlogu za izvršbo sklicevala upnica – notarski zapis, sestavljen pri notarki na Madžarskem, ne predstavlja podlage za izvršbo po določbah ZIZ, upnica pa v predlogu za izvršbo ni zatrjevala, da podlago za izvršbo predstavlja notarski zapis, potrjen kot evropski nalog za izvršbo.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je tožniku nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar pri odpovedi ni šlo za šikaniranje tožnika ali samovoljo tožene stranke niti ni slednja podala odpovedi zaradi naklepnega ali drugega nevestnega ravnanja. Zato toženi stranki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, da bi bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – ustavitev postopka – umik tožbe – prenehanje pooblastila – nagrada – višina nagrade
Praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru zakon izrecno določa drugače, in sicer je v 1. točki tarifne številke 3101 predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
zamudna sodba - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra
V času, ko je postopek prekinjen, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, sodišče ne more vročati vloge tožnika (razširitve tožbe) pravnemu nasledniku izbrisane družbe. V tem primeru tudi ob pasivnosti pravnega naslednika izbrisane družbe niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je v postopku pri delodajalcu uspel, saj je drugostopenjski organ delodajalca disciplinski postopek zaradi zastaranja ustavil. Zato je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali, ker ga je v disciplinskem postopku zastopal odvetnik. Za odmero stroškov zastopanja odvetnika se uporabi tarifa 2200 (izvensodne storitve) in ne 3. del tarife, ki se nanaša le na postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči.
Ker pri toženi stranki v spornem obdobju ni bilo pisnega dogovora s sindikatom, ki bi toženo stranko zavezoval k uporabi kriterijev za določitev, kateri delavci bodo napoteni na začasno čakanje na delo, je tožena stranka kot takšnega delavca lahko zakonito določila tožnika.
OZ člen 691, 634, 634/1, 637, 639, 639/3. ZPP člen 337, 337/1, 344.
podjemna pogodba - jamčevanje za skrite napake - grajanje napake
Upoštevaje dejstvo, da je sodišče prve stopnje, ki je po toženi stranki zatrjevano napako opravljenega dela obravnavalo kot skrito napako, je glede na 1. odst. 634. čl. OZ veljala obveznost tožene stranke kot naročnika, da o obstoju napake obvesti tožečo stranko (čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita).
Ker je bil ugovor tretjega vložen glede nedopustnosti izvršbe na premičnine, ne pa na nepremičnine, je sodišče ravnalo pravilno, ko je ta ugovor vročilo upniku iz predmetnega postopka, ki teče na premičnine, ne pa tudi na nepremičnine.
vrnitveni zahtevek - odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zakonske zamudne obresti
Toženec (delavec) je prejel odpravnino od tožeče stranke (delodajalca) zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zoper odpoved je vložil tožbo in v sporu uspel, saj je bil delodajalec po pravnomočni sodbi dolžan delavcu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga razveljavljena. Tako je odpadla podlaga, na podlagi katere je bila odpravnina izplačana, in je delavec dolžan prejeti znesek vrniti. Najkasneje z dnem, ko delodajalec ni prostovoljno izpolnil svoje obveznosti po pravnomočni sodbi, torej z iztekom izpolnitvenega roka, je izvedel, da je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine in je s tem dnem postal nepošten pridobitelj, zato od tega dne dalje dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - izobraževanje - izpodbojnost - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Dolgotrajno nedoseganje pričakovanih rezultatov, ki so opredeljeni v splošnem aktu delodajalca, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti.
Tožnik je za razlog izpodbojnosti nove pogodbe o zaposlitvi (ki jo je sprejel ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi) izvedel najkasneje ob vložitvi tožbe, s katero je uveljavljal nezakonitost odpovedi. Tako je ob razširitvi tožbe potekel prekluzivni 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva in je bila tožba v delu, v katerem je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti nove pogodbe o zaposlitvi in njeno razveljavitev, utemeljeno zavržena.
Tožeča stranka je z izpodbojnim zahtevkom vtoževala razveljavitev učinkov več pobotov, pritožbeno pa ni sporno, da iz navedb v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo želi doseči tožeča stranka, to je razveljavitev učinkov nadomestne izpolnitve. Le z dopolnitvijo navedb v okviru istega tožbenega zahtevka pa tožeča stranka takšnih posledic ne bi mogla doseči, saj bi morala spremeniti istovetnost tožbenega zahtevka, ker gre za spremembo tožbe tudi tedaj, kadar tožeča stranka zahteva drugo stvar ali opravo drugega dejanja ali uveljavlja poleg obstoječega tožbenega zahtevka nov tožbeni zahtevek, kar pomeni spremembo tožbe. Sprememba tožbe po preteku materialnega prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP pa pomeni, da je takšna sprememba prepozna in jo je potrebno zavreči.
ZASP člen 32a, 129, 129/1, 129/1-5, 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 158, 159. ZPP člen 180.
plačevanje nadomestil proizvajalcem fonogramov in izvajalcem preko kolektivnih organizacij
Odločilno je, da se po TV predvajajo fonogrami. Če se predvajajo avdiovizualna dela (DVD), za uveljavljanje malih pravic ni pristojna tožeča stranka, pač pa Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del.