izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena
Dejstvo, da je tožena stranka seznanila tožnika z oceno poskusnega dela nekaj (11) dni pred iztekom poskusne dobe, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ne predstavlja takšne nepravilnosti, da bi bila zaradi tega ocena nepravilna ali da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je v postopku pri delodajalcu uspel, saj je drugostopenjski organ delodajalca disciplinski postopek zaradi zastaranja ustavil. Zato je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali, ker ga je v disciplinskem postopku zastopal odvetnik. Za odmero stroškov zastopanja odvetnika se uporabi tarifa 2200 (izvensodne storitve) in ne 3. del tarife, ki se nanaša le na postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči.
plačilo za delo - plača - nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški nastanitve - regres za letni dopust - pobot
Če ima delavec po pogodbi o zaposlitvi pravico do namestitve kot oblike plačila za opravljeno delo, je do nastanitve upravičen ves čas trajanja delovnega razmerja, tudi za čas, ko ne opravlja svojega dela, ampak prejema nadomestilo plače. Zato mu delodajalec za ta čas ne more samovoljno odtegniti stroškov nastanitve.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - reintegracija - zagovor - rok za pripravo obrambe - vročanje odpovedi
V primeru, ko delodajalec po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi svojo dejavnost preseli v drug kraj, je reintegracijo delavca možno opraviti le v kraju, kjer delodajalec dejavnost dejansko opravlja. Sprememba kraja opravljanja dela je lahko razlog, da delavec ne sprejme reintegracije oziroma nove pogodbe o zaposlitvi, ni pa opravičljiv razlog, da tožnik po ponovnem pozivu na delo tožene stranke ni obvestil o razlogih, zakaj se na poziv ni odzval. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, to je zaradi več kot 5-dnevnega izostanka z dela, ker o razlogih za odsotnost tožnik ni obvestil delodajalca, kar bi moral in mogel storiti.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1. ZJU člen 93, 93/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok - zagovor - sodna razveza - odškodnina
Četudi je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podana po poteku enega leta od vročitve pisnega opozorila, odpoved ni nezakonita, saj je bila kršitev, ki se očita tožniku, storjena pred potekom enega leta.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je tožniku nezakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, vendar pri odpovedi ni šlo za šikaniranje tožnika ali samovoljo tožene stranke niti ni slednja podala odpovedi zaradi naklepnega ali drugega nevestnega ravnanja. Zato toženi stranki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja, da bi bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 81.
solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba
Tožena stranka ni sprejela kriterijev, na podlagi katerih bi odločala o upravičenosti do solidarnostne pomoči, ampak je tožniku z utemeljitvijo, da njegovi dohodki presegajo minimalno plačo, to pravico odklonila, čeprav je bil v letu 2008 deset mesecev in sedemnajst dni v bolniškem staležu. Ravnanje tožene stranke ni zakonito, tožnikov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči pa je utemeljen.
pooblaščenci – pravna oseba kot pooblaščenec – pravniški državni izpit – zavrženje pritožbe
Pooblaščenec je lahko le odvetnik oz. odvetniška družba ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Že po naravi stvari torej ni mogoče, da bi ta pogoj – torej opravo pravniškega državnega izpita izpolnjevala pravna oseba.
Pooblastilo je v konkretnem primeru podpisala tudi direktorica družbe oziroma zakonita zastopnica, ki pa tudi na poziv sodišča ni predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Glede na opisano procesno ureditev zastopanja v pritožbenem postopku je torej jasno, da nobena od navedenih oseb (niti pravna oseba niti njena zakonita zastopnica kot fizična oseba) ni upravičena do zastopanja predlagatelja v pritožbenem postopku.
ZMZPP člen 26, 30. ZKP člen 220, 224. OZ člen 419, 420.
vrnitev začasno zaseženega denarja – cesijska pogodba – sprememba upnika
Narava terjatve ne dopušča prenosa, če učinki cesije bistveno spremenijo dolžnikov pravni položaj. Neprenosljive so predvsem obveznosti, katerih vsebina (način, obseg in podobno) je v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo. Vsebina terjatve za vračilo v kazenskem postopku začasno zaseženega denarja se z odstopom ni v ničemer spremenila in zato tudi ne pravni položaj tožene stranke. Z zasegom predmetov po 220. členu ZKP se zaseženo le začasno odvzame iz posesti. Lastninska pravica oziroma imetništvo pravice se ne odvzame. Samo dejansko razpolaganje se omeji z začasnim zasegom po 220. členu ZKP, ne pa tudi pravica pravno poslovnega razpolaganja. Je pa morebitno pravno poslovno razpolaganje učinkovito šele, ko je dokončno odločeno o usodi v kazenskem postopku začasno zaseženih predmetov.
Tožeča stranka je z izpodbojnim zahtevkom vtoževala razveljavitev učinkov več pobotov, pritožbeno pa ni sporno, da iz navedb v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo želi doseči tožeča stranka, to je razveljavitev učinkov nadomestne izpolnitve. Le z dopolnitvijo navedb v okviru istega tožbenega zahtevka pa tožeča stranka takšnih posledic ne bi mogla doseči, saj bi morala spremeniti istovetnost tožbenega zahtevka, ker gre za spremembo tožbe tudi tedaj, kadar tožeča stranka zahteva drugo stvar ali opravo drugega dejanja ali uveljavlja poleg obstoječega tožbenega zahtevka nov tožbeni zahtevek, kar pomeni spremembo tožbe. Sprememba tožbe po preteku materialnega prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP pa pomeni, da je takšna sprememba prepozna in jo je potrebno zavreči.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – ustavitev postopka – umik tožbe – prenehanje pooblastila – nagrada – višina nagrade
Praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vpliva, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru zakon izrecno določa drugače, in sicer je v 1. točki tarifne številke 3101 predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
ZPP člen 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 179.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična odškodnina
Denarna odškodnina je pravni standard in odmera pravične denarne odškodnine pomeni uporabo materialnega prava. Tako je sodišče prve stopnje z izpodbijano zamudno sodbo tožniku prisodilo ustrezno in pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel, pri tem je upoštevalo pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/2, 123a/5. Pravilnik eINS člen 7, 7/1.
elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev
Navedeno vlogo bi morala, upoštevaje citirana zakonska določila, vložiti v elektronski obliki preko portala e-sodstvo. S pritožbenimi navedbami, da je bila navedena vloga sodišču poslana pravočasno, v roku 15 dni od prejema poziva in da bi sodišče prve stopnje moralo vlogo obravnavati kot vlogo, ki jo je vložil dolžnik sam, pritožnica ne more uspeti prav zato, ker je vlogo sodišču poslala pooblaščenka. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pooblaščenka dolžnika vloge ni vložila v elektronski obliki, je ravnalo pravilno, ko je navedeno vlogo dolžnika na podlagi 2. odstavka 123a. člena ZFPPIPP zavrglo.
obseg stečajne mase – prejemki izvzeti iz stečajne mase
Ob primerjavi pravkar citiranega določila in tistega dela odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na prejemke, ki ostanejo dolžniku, ni mogoče razbrati, kaj dolžniku iz naslova prejemkov na podlagi plač sploh ostane. Ni namreč definiran „znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika“ niti dovolj določno znesek za oba otroka. Zato je izrek izpodbijanega sklepa v tem delu nerazumljiv.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055508
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/1-4, 207, 207/2, 208.
izbris dolžnika iz sodnega registra – prekinitev izvršilnega postopka – posledice začetka stečajnega postopka – prevzem pooblastil s strani stečajnega upravitelja – izjava stečajnega upravitelja – nadaljevanje izvršilnega postopka – predlog za nadaljevanje izvršbe
Obravnavni izvršilni postopek je bil prekinjen od začetka stečajnega postopka nad upnikom, do dne, ko je stečajni upravitelj po pooblaščencu prevzel postopek. Ta izjava je torej sprožila nadaljevanje postopka, ki je bil do tedaj prekinjen. Zato ni mogoče slediti stališču, da je bil upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ki je bil podan hkrati z omenjeno izjavo o prevzemu, prepozen in dan po pravnomočno zaključenem postopku.
Tožniku delovno razmerje ni zakonito prenehalo s tem, ko ga je tožena stranka (ne da bi mu vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) odjavila iz socialnih zavarovanj.
Tožena stranka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vročala pravilno preko pooblaščenke tožnika, saj tožnik pooblastila ni podal za zastopanje v postopku odpovedi.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070039
ZGD-1 člen 475, 476, 481, 481/5. ZSReg člen 41, 41/3.
začasna odredba - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po določilu 5. odst. 481. čl. ZGD-1 mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, o tem pisno obvestiti vse družbenike, iz predloženih dokazov pa ni razvidno, da je bilo obvestilo o pridobitvi poslovnih deležev z dne 15. 12. 2010 namenjeno oziroma poslano vsem družbenikom prve tožeče stranke.