vrnitev darila – aktivna legitimacija – skupno premoženje – darila med zakoncema
Tožnik je znesek 10.293,97 EUR podaril toženki s katero sta živela v izvenzakonski skupnosti, kasneje pa v zakonski zvezi in tako sta kupila stanovanje, v katerem sta nato tudi živela. V primeru razveze zakonske zveze pa se večja darila, kar navedeni znesek zagotovo je, vračajo.
Pri odločanju o utemeljenosti predloga na oprostitev (odlog oziroma obročnost) plačila sodne takse je sodišče toženčeve premoženjske razmere upravičeno presojalo tudi z vidika vsebine v času odločanja veljavnega 23. člena ZSV, saj je predlagana oprostitev plačila sodnih taks po svoji vsebini oblika socialne pomoči (torej oblika pomoči revnim).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - odpovedni rok - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, ker je tožena stranka delovno mesto računovodje, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinila, dela in naloge tega delovnega mesta pa je delno prenesla na druge zaposlene in delno na zunanje izvajalce.
Ker je tožnik prepozno razširil tožbo z zahtevkom za odpravo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana v času odpovednega roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo v tem delu zavrglo.
vzorčni postopek – nadaljevanje prekinjenega postopka – pravnomočnost odločitev v vzorčnih postopkih
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče ne sme nadaljevati postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzorčnega postopka, pred pravnomočno rešitvijo vzorčnih zadev.
ZIZ člen 15. ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/5, 34a, 34a/1.
pravica do pritožbe - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - začetek teka roka, določenega v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper plačilni nalog, je dovoljena.
Ker je dolžnica zoper plačilni nalog, s katerim ji je bilo naloženo plačilo sodne takse za ugovor, ugovarjala, sklep o zavrnitvi ugovora pa je postal pravnomočen šele s tem sklepom višjega sodišča, rok, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči začne šele prvi dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - policist
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati, da odločitev v kazenskem postopku postane pravnomočna, ampak je bilo dolžno ugotoviti, ali ima tožniku očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja ter ali je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, temelječa na tej kršitvi, zakonita.
Ker tožena stranka nikoli ni zatrjevala, da je o morebitnih omejitvah pooblastila Š. S. za izvedbo naročila, obvestila toženo stranko, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Naročilo po zastopnici je bilo dano tožeči stranki pravno veljavno, tožeča stranka pa je naročeno storitev tudi opravila, zato je njen zahtevek na plačilo, utemeljen.
Kakšno pooblastilo mora imeti oseba, ki v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, je določeno v 34. členu Zakona o zemljiški knjigi. 34. člen ZZK-1 določa, da če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Kakšno pa mora biti zemljiškoknjižno dovolilo je določeno v 23. členu SPZ, kateri pa ima enak pomen oz. enako vsebino tudi v ZZK-1 (7. točka prvega odstavka 3. člena). Navedena določba SPZ določa, da je zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, ter da mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen. Sodna praksa je glede tega vprašanja enotna in to pomeni, da bi moralo obravnavano pooblastilo vsebovati izrecno izjavo, da je pooblaščenka E.O. v imenu pooblastiteljice M.P. upravičena podati izrecno in nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za ustanovitev (v Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 21.3.2011 navedenih) stvarnih pravic na določenih nepremičninah (navesti parcelno številko in katastrsko občino) na določeno (pravno/fizično) osebo. Take izjave pa obravnavano pooblastilo nima.
Pritožba utemeljeno opozarja na nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in izrekom v 3. točki, v kateri je sodišče ugotovilo, da se ugotovljeni terjatvi pravdnih strank pobotata do višine 375,27 EUR. Gre zgolj za nerodnost, ki se je pripetila prvostopnemu sodišču, zaradi česar je izrek dejansko postal neskladen sam s seboj in z razlogi, iz katerih izhaja, da sta se terjatvi pobotali do višine 3.263,67 EUR. Gre sicer za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je v pritožbenem postopku odpravljiva.
stroški postopka – umik tožbe - ustavitev postopka - rok za priglasitev stroškov postopka
Upoštevaje določilo 7. odstavka 163. člena ZPP lahko pravdna stranka priglaša pravdne stroške vse do izteka petnajstdnevnega roka, ki začne teči z vročitvijo sklepa o umiku tožbe in ustavitvi postopka. Torej tudi v primeru, ko je imela možnost vse stroške postopka priglasiti že pred pričetkom teka tega roka ali je del njih celo že priglasila.
pogoji za dovolitev vpisa – zaznamba izrednega pravnega sredstva
Pritožba ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila prodajna pogodba z dne 11.10.1993, ki v konkretni zadevi predstavlja listino za predlagani vpis, že v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga razveljavljena. Povsem jasno je torej, da prodajna pogodba, ki naj bi bila podlaga predlaganemu vpisu ne more več predstavljati listine, na podlagi katere bi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravilo predlagani vpis.
sodna taksa za pritožbo – sankcija za neplačilo sodne takse – zavrženje pritožbe
Pritožbene navedbe, da se je tožena stranka septembra, ko bi morala plačati sodno takso, znašla v težki situaciji in slabem psihofizičnem stanju, so za razsojo o tem, ali je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno, pravno neodločilne. Toženka sama priznava, da ji je poznana zakonska določba, da se ob neplačilu sodne takse pritožba šteje za umaknjeno, na kar je bila opozorjena tudi s pravnim poukom, poleg tega pa ima ves čas pooblaščenko. Zato bi morala poskrbeti, da s plačilom sodne takse zadosti procesnim predpostavkam za obravnavanje pritožbe.
OZ člen 635, 635/1, 639, 639/1. PGU uzanca 84. ZIZ člen 272.
stvarne napake – jamčevanje za napake – bančna garancija – odgovornost za napake – prenehanje pravice – naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla – obvestilo o pomanjkljivostih
Garancija in jamčevanje za napake sta različna instituta, ki se med seboj ne prekrivata in se med seboj ne izključujeta.
pogoji za vpis – sporazum solastnikov o določitvi deležev
Pri presoji dovoljenosti vpisa je odločilno stanje zemljiške knjige v trenutku začetka postopka, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu (147. člen ZZK-1). Pritožbeno sodišče, upoštevajoč zemljiškoknjižne podatke, ugotavlja, da drži, da deležev na parc. 141/5 in 141/10 k.o. Č. ne more določiti samo sodišče, ker je pri teh parcelah še vpisana družbena lastnina kot zemljiškoknjižno telo I. s pravico uporabe te parcele v korist vsakokratnega lastnika zemljiškoknjižnega telesa II in zemljiškoknjižnega telesa III vpisanega v vložno številko 342 k.o. Č., solastninski deleži pri teh zemljiškoknjižnih telesih pa so različni in je zato najprej potreben sporazum solastnikov o določitvi deležev na teh parcelah, na kar sta bila pri sklenitvi pogodbe SV 1 pogodbenika tudi izrecno opozorjena.
pritožba – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – čas plačila takse
Sodna taksa se šteje za plačano s trenutkom nakazila na račun sodnih taks. Razlogi na strani banke oziroma bančnega postopka, da prenakaže sredstva na račun, namreč ne morejo biti v breme zavezanca za plačilo sodne takse.
stroški postopka – sodba na podlagi pripoznave – načelo kontradiktornosti
Pri odločanju o stroških je načelo kontradiktornosti močno omejeno. Specialna določba 163. člen ZPP, po kateri sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja, že sama po sebi izključuje absolutno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 356, 356/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
pravdni stroški - nagrada za izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Upoštevaje sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 6. 2011, s katerim je sodišče izvedencu določilo obseg dopolnitve v smeri odgovora na obsežne pripombe tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 13. 6. 2011, v katerih je tožena stranka po posameznih postavkah grajala izvedensko mnenje izvedenca J.R. ter konkretno zahtevalo odgovore na zastavljena vprašanja, ob dejstvu, da je izvedenec v dopolnitvi le v enem stavku kot odgovor na pripombe toženke napisal „da je upošteval, da so bila dela opravljena po obrtnikih s pomočjo tožnika in jih je tako tudi ovrednotil“, sodišče druge stopnje ocenjuje, da izvedenec ni izpolnil svoje naloge, to je dopolnitve v s sklepom določeni mu smeri. Zaradi tega je tudi po oceni sodišča druge stopnje vsaj preuranjena izdaja sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja, saj le-te dejansko ni moč šteti kot dopolnitev in je kot take ovrednotiti.