ZZK-1 člen 112, 112/5, 112/6, 112/7. ZUreP člen 110, 110/7.
vknjižba služnosti v javno korist – uporaba določb o razlastitvi – vpis na podlagi nepravnomočne odločbe
V obravnavani zadevi gre za vknjižbo služnosti v javno korist, ki je bila ustanovljena na podlagi odločbe UE ob uporabi določbe 110. člena ZUreP, ki v sedmem odstavku določa, da se glede ugotavljanja dopustnosti ustanovitve služnosti po tem členu in glede drugih vprašanj, ki niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi. Potrebno je uporabiti določbo 112. člena ZZK-1. Ta v petem odstavku določa, da zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi; v šestem odstavku določa, da če je bila odločba o razlastitvi izdana v nujnem razlastitvenem postopku in če je razlastitveni organ odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi take odločbe.
Da bi torej sodišče prve stopnje na podlagi nepravnomočne odločbe UE smelo opraviti izpodbijano vknjižbo služnostne pravice, bi moralo iz navedene odločbe izhajati, da je UE odločila, da pritožba ne zadrži izvršitve. V izreku odločbe UE bi tako moralo biti navedeno, da pritožba ne zadrži izvršitve. Te odločitve pa izrek navedene odločbe ne vsebuje, torej UE ni odločila, da pritožba ne zadrži izvršitve. Zato ni bilo pogojev za opravo izpodbijanega vpisa na podlagi nepravnomočne odločbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
zunaj knjižno priposestvovanje – stanovanje v družbeni lastnini – preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – imetnik stanovanjske pravice – pravica do odkupa stanovanja – pravica uporabe – dobrovernost kupca – stečajni postopek imetnika pravice uporabe
Ker je predmet lastninjenja stanovanje, je predpis, na podlagi katerega se je stanovanje olastninilo Stanovanjski zakon iz leta 1991 in ne Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis pravnih dejstev
Po 22. členu ZZK-1 se v zemljiško knjigo vpisujejo samo pravna dejstva, ki so v tej določbi taksativno našteta in druga dejstva, za katera zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.
Do pretrganja zastaranja pride tudi z vložitvijo tožbe na krajevno nepristojno sodišče. Dejstvo, da je to sodišče krajevno pristojnemu sodišču tožbo dostavilo po izteku zastaralnega roka, na pretrganje zastaranja ne vpliva.
večkratni zaporedni prenos pravic, ki niso vpisane v zemljiški knjigi – veriga popolnih listin
Vpis se lahko dovoli le, če je izstavila listino, na podlagi katere se predlaga vpis, oseba, ki je vknjižena v zemljiški knjigi oziroma pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, če zadnji pridobitelj predloži predlogu verigo popolnih listin, sposobnih za vpise. Zemljiškoknjižno sodišče brez ustreznih listin, ki bi izkazovale pravno nasledstvo med vpisanim lastnikom in prvim prodajalcem zaradi določbe 150. člena ZZK-1, vpisa ne more dovoliti.
sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse – vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo v ugovornem roku v zapuščinskem postopku – pravni pouk v plačilnem nalogu
Ker glede obsega veljavnosti sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse v zapuščinskem postopku drug zakon nima drugačnih določb, tak sklep po 13. členu ZST-1 učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja le za takse, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Zaključek, da je predlog, ki je bil vložen po zaključeni zapuščinski obravnavi, prepozen, je zato pravilen.
življenjsko zavarovanje – okoliščine pomembne za ocenitev nevarnosti – dolžnost navajanja pravno pomembnih okoliščin pri sestavljanju zavarovane ponudbe oziroma sklepanju zavarovane pogodbe – nastanek zavarovalnega primera - ničnost – trditvena podlaga – prekluzija – bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Pri pacientu, ki je prebolel rakavo obolenje in je bilo to uspešno zdravljeno ter je v fazi mirovanja oziroma popolne remisije, ni mogoče izhajati iz prisotnosti bolezenskih znakov malignega obolenja in ti, dokler niso klinično ugotovljeni, ne morejo imeti pravnih posledic, ocena tveganja za nadaljnji razvoj ozdravljene osnovne bolezni za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembna. Ob tem, ko je potrebno izhajati iz dejstva, da je zavarovanka toženi stranki svoje zdravstveno stanje ustrezno razkrila, bi se s tem vprašanjem morala soočati tožena stranka v okviru ocene nevarnosti za nastanek zavarovalnega primera v fazi sklepanja sporne zavarovalne pogodbe.
Kljub nepravilnemu sklicevanju sodišča prve stopnje na postopanje po določilu 286.a člena ZPP in pravne posledice v tej povezavi v obrazložitvi izpodbijane sodbe, je poudariti, da to na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve ne vpliva, saj je bil predlagani dokaz z dopolnitvijo izvedenskega mnenja, kakor se izkaže po vsem zgoraj obrazloženem, na zadnji glavni obravnavi pravilno zavrnjen kot nepotreben. Kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi imela za posledico zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, tako ni podana.
Zavarovanec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane, to obveznost pa je zavarovanka ob sestavljanju ponudbe za življenjsko zavarovanje pravno veljavno uresničila tako, da je o tem, da je prebolela hujšo rakavo obolenje, odkrito povedala zavarovalnemu zastopniku.
Opravljanje dela pri zavarovalno zastopniški družbi s posredovanjem študentskega servisa pa z opravljanem zavarovalnega zastopništva za to družbo ni nezdružljivo.
Skladno z določilom prvega odstavka 215. člena ZZavar je zavarovalni zastopnik oseba, ki je bodisi na podlagi zaposlitve, lahko pa tudi na temelju drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno zastopniško družbo, pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice.
ZPP člen 315. OZ člen 131, 135, 149, 163. Pravilnik o pitni vodi člen 7.
vmesna sodba – škoda zaradi zaužitja zdravstveno neustrezne vode – krivdna odgovornost upravljalca vodovodnega omrežja – objektivna odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – merilo skrajne skrbnosti – nedopustno ravnanje
Tožniku je škoda nastala v posledici zaužitja oporečne in zdravstveno neustrezne vode iz javnega vodovodnega omrežja, s katerim upravlja tožena stranka. Odgovornost tožene stranke je le krivdna.
zaznamba spora – izviren način pridobitve lastninske pravice – stroški postopka – uporaba določb nepravdnega postopka
Tožba na podlagi katere predlagateljica zahteva zaznambo spora in katera se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru vsebuje tako zahtevek stvarnopravne narave, kot zahtevek obligacijske narave. Vendar iz tožbenih trditev izhaja, da predlagateljica utemeljuje svoj stvarnopravni zahtevek na podlagi dogovora s pokojnim D.A., pri čemer je bila pogodba v času življenja D.A. tudi realizirana. Glede na podane navedbe pa predlagateljica ni podala relevantnih navedb v smeri, da gre za originaren način pridobitve zatrjevane lastninske pravice. Upoštevaje vse navedeno, tako glede na določbo 79. člena ZZK-1, navedena tožba ni predmet zaznambe spora.
dostop do osebnih podatkov v zemljiški knjigi – posredovanje podatkov – specialen predpis
Glede na besedilo 10. člena Zakona o odvetništvu („ne glede na določbe drugih zakonov“) je v vsakem konkretnem primeru treba presojati, kateri predpis je pri pridobivanju osebnih podatkov splošen, kateri pa specialen.
ZS člen 83, 83/3. ZPP člen 396, 396/1, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka – rok za vložitev predloga – računanje roka – sodne počitnice
Tožeča stranka se je z novimi dejstvi in dokazi seznanila 18. 7. 2011 (v času sodnih počitnic), zato je tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka začel teči s 16.8.2011.
sklep o stroških začasnega zastopnika – predujem za začasnega zastopnika – nastanek stroškov – razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Stroški začasnega zastopnika so izvršilni stroški in je zato upnik upravičen do njihove povrnitve, vendar morajo stroški začasnega zastopnika v postopku nastati in mora biti znana njihova višina.
zamudna sodba - povračilo stroškov v zvezi z delom - zakonske zamudne obresti - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Ker tožnik izpodbija zamudno sodbo sodišča prve stopnje samo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje ni s sodbo odločilo o vseh njegovih zahtevkih, ki so bili predmet pravde, se šteje pritožba za predlog, naj se izda dopolnilna zamudna sodba
izvršba na delež družbenika – družba z neomejeno odgovornostjo – ustavitev izvršbe – dejanske ovire za opravo izvršbe – zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe v sodnem registru
Ker sklepa o nadaljevanju izvršbe na delež dolžnika pri družbi z neomejeno odgovornostjo ni bilo mogoče zaznamovati v sodnem registru, izvršbe s tem sredstvom ni mogoče opraviti, zato je potrebno izvršbo s tem sredstvom ustaviti.
Za obstoj utemeljenega suma zadošča nižja stopnja verjetnosti o resničnosti pravnorelevantnih dejstev kot za gotovost, ki je potrebna za izdajo obsodilne sodbe. Z oceno utemeljenosti suma storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, ni izključena možnost nasprotne ugotovitve glede storitve prekrška in odgovornosti zanj v nadaljnjem postopku o prekršku.
izvršilni stroški – potrebnost za izvršbo – stroški izvršitelja – zahteva za preizkus obračuna
Ko upnik od dolžnika zahteva, da mu ta povrne izvršilne stroške, mora sodišče presoditi, ali so bili priglašeni stroški upnika potrebni za izvršbo.
Ker je bila izvršitelju pred opravo drugega rubeža (ki ponovno ni bil izveden zaradi tega, ker dolžnika ni bilo doma) izdana odredba za opravo izvršilnega dejanja v zaklenjenem prostoru, je sodišče pravilno zaključilo, da stroški za drugi neizveden rubež za izvršbo niso bili potrebni.