zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - izločitvena pravica na terjatvah - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - odstop terjatve (cesija) - posebna razdelitvena masa - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - prenos lastninske pravice v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - plačilna nesposobnost
Prevzemnik terjatve lahko prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku ali pa se sam zunajsodno poplača iz terjatve, ki je predmet te ločitvene pravice. Pri zunajsodni unovčitvi terjatve upošteva splošna pravila, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico. Kadar pa se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka.
V primeru neplačevitosti se fiduciarna zavarovanja približajo zastavni pravici, zaradi česar terjatev po zakonu na dan začetka postopka insolventnosti preide nazaj v premoženje njenega odstopnika (in stečajnega dolžnika). Prevzemnik s tem izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila predmet zavarovanja, ostane pa mu po zakonu nastala ločitvena pravica in z njo povezano varstvo (prednost pred drugimi upniki dolžnika). Učinek ločitvene pravice pa je, da omogoča plačilo terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, iz posebne razdelitvene mase, torej v stečajnem postopku, ne daje pa ločitvena pravica tožeči stranki možnosti, da se poplača na podlagi tožbe zoper dolžnika v pravdnem postopku, mimo stečajnega postopka.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - izhodiščna cena - pritožba upnika - ocenjena likvidacijska vrednost
Zakon določa omejitev izklicne oziroma izhodiščne cene pri prvem sklepu o prodaji navzdol, ne pa tudi navzgor.
osebni stečaj - odpust obveznosti dolžnika - odločanje o ugovoru dolžnika - pritožba stečajnega upravitelja - nedovoljenost pritožbe
Upravitelj se je pritožil zoper sklep o ugovoru stečajnega dolžnika proti odpustu obveznosti. Zakon ne določa, da bi se zoper tak sklep lahko pritožil tudi stečajni upravitelj. Le če je upravitelj vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti, mu zakon daje pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00050948
ZPP člen 29. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 6.
mednarodna pristojnost - stečajni postopek nad pravno osebo - izločitvena pravica na nepremičnini - nepremičnina v tujini - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - področje uporabe insolvenčne uredbe
Pravna podlaga tožbe za ugotovitev prerekane izločitvene pravice izhaja neposredno iz postopka insolventnosti in je z njim tesno povezana v smislu prvega odstavka člena 6 Insolvenčne uredbe. Pri presoji pravne podlage tožbe, ki se opravi za potrebe določanja pristojnosti ne gre za presojo pravne podlage nastanka terjatve, pač pa za presojo, na kakšnem temelju je vložena tožba oz. na kakšni pravni podlagi sloni (oz. je začet) postopek, glede katerega je treba določiti pristojno sodišče za njegovo reševanje. Zato se pristojnost določi po Insolvenčni uredbi in ne po Bruseljski uredbi I.
ZFPPIPP člen 14, 271, 272, 272/1, 391, 391/1-1, 391/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - posebna pravila - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - darilna pogodba - pravni posel med zunajzakonskima partnerjema - obdobje izpodbojnosti - ožje povezane osebe - domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti - insolventnost dolžnika - zakonske domneve insolventnosti
Teorija je zavzela stališče, ki je enako obstoječi sodni praksi, da pri uporabi pravil o domnevi objektivnega pogoja izpodbojnosti, ki so urejena v prvem odstavku 272. člena ZFPPIPP, ne smemo prezreti, da je predpostavka glede objektivnega pogoja izpodbojnosti sestavljena iz dveh elementov. Prvi element izraža zahteva, da je bil stečajni dolžnik v času, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen. Pri dokazovanju tega elementa se je mogoče opreti na domneve insolventnosti, urejene v 14. členu ZFPPIPP.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - iskanje zaposlitve - epidemija - omejevanje stikov zaradi epidemije
Stečajnega dolžnika zgolj zaradi tega, ker je bila razglašena epidemija Covid-19, ni mogoče oprostiti vseh obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve ter poročanjem stečajnemu upravitelju. Splošno znano je, da v sedanjem času, še posebej pa med epidemijo, tovrstni stiki običajno ne potekajo osebno, temveč preko elektronskih medijev, ki se jih dolžnica tudi sicer poslužuje.
smiselna uporaba ZPP v stečaju - cenitev premoženja - nova cenitev premoženja - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V stečajnem postopku se glede na prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP podrejeno uporablja ZPP glede vprašanj, ki niso s tem zakonom drugače urejena. ZFPPIPP glede odločitve sodišča o opravi nove cenitve premoženja nima posebnih določb.
Izpodbijani sklep je po vsebini v bistvu sklep o imenovanju novega izvedenca oz. cenilca v smislu 254. člena ZPP, torej sklep procesnega vodstva, zoper katerega glede na določbo 255. člena ZPP ni pritožbe.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (napačno) navedlo, da je taka pritožba dovoljena, učinkovanja zakonske določbe ne more spremeniti.
ZPP člen 116. ZFPPIPP člen 60, 61, 63, 63/3, 63/4, 64, 64/1, 121, 121/3, 256.
postopek osebnega stečaja - vsebina prijave terjatve - seznam preizkušenih terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - ugovor o prerekanju terjatve - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru - rok za dolžnikov ugovor o prerekanju terjatev - cesija - odkup terjatve - obrestovanje terjatve - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Po vsebini gre za dolžnikov ugovor zoper prijavljeno in priznano terjatev, za kar je določeno pravno sredstvo ugovor v roku enega meseca po objavi seznama preizkušenih terjatev in ne pritožba (63. člen ZFPPIPP). Dolžnik je z vsebinskim ugovorom zoper terjatev prepozen, zato v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev teh ugovornih navedb ne more več uveljavljati.
stečajni postopek - predlog za nadaljevanje - sklep o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju materialnopravnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP in ob ugotovljenih pravno odločilnih dejstvih, da je nad toženo stranko med pravdnim postopkom začet stečajni postopek, da je tožeča stranka sicer pravočasno prijavila vtoževano terjatev v stečajnem postopku, da pa ji je ta bila prerekana in da je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen 29. 1. 2021 in da se je rok za predlaganje nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka iztekel 28. 2. 2021, tožeča stranka pa je ta predlog podala 12. 5. 2021, rok tedaj že iztekel, pravilno presodilo, da je vtoževana terjatev v razmerju do tožene stranke prenehala in je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
sklep o razdelitvi - prenehanje terjatve s pobotom - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - pobot terjatev - zakonsko pobotanje - rezervacije - pogojne terjatve - prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - ugovor zoper načrt razdelitve - oblikovanje rezervacij
Pogojna terjatev ne nastane šele z izpolnitvijo odložnega pogoja, nastala je že pred začetkom stečajnega postopka, zato sta jo bila pritožnika tudi dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Po izpolnitvi odložnega pogoja pa ima učinke že od sklenitve pogodbe oziroma nastanka pogojne terjatve. Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo, da sta obe terjatvi obstajali že na dan začetka stečajnega postopka.
Zakonsko določilo prepoveduje le pobot s prostovoljno cedirano terjatvijo, ne pa tudi takrat, ko gre za zakonito subrogacijo in ob tem še za izpolnitev odložnega pogoja, po izpolnitvi katerega sme upnik zahtevati vrnitev tega, kar je kot porok ali zastavni dolžnik poplačal dolžnikovemu upniku.
Pravila iz 263. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko upnik svojo terjatev prejel vsaj delno poplačano v stečajnem postopku, medtem ko mu ne bi bilo potrebno plačati svoje obveznosti, ki je kot terjatev stečajnega dolžnika del stečajne mase. Takemu razlogovanju pritožnikov tako ni mogoče dati pravnega varstva, kot ga pritožnika pričakujeta.
Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, da v stečajnem postopku (pa tudi sicer po OZ) ni pomembno, ali je ob obstoju izvršilnega naslova za upnikovo terjatev tudi nasprotna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.
Tako upravitelj kot sodišče v izpodbijanem sklepu navajata, da razdelitev na podlagi izpodbijanega sklepa predstavlja tudi že končno razdelitev. Pritožnika imata prav, ko navajata, da bi moralo biti, če bi bilo to res, to navedeno že v samem sklepu, ki bi tako moral biti sklep o končni razdelitvi, pa je bil izdan kot sklep o prvi splošni razdelitvi. Poleg tega pa se končna razdelitev opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa. Tega, da bi bila unovčena že vsa stečajna masa, upravitelj niti ni trdil, navedel je le, da ne predvideva poznejše delitve, kar pa glede na zakonsko določilo ne zadošča za zaključek, da gre res tudi za končno razdelitev.
Izpodbijana razdelitev glede na navedeno ne more predstavljati končne razdelitve, zato je bil stečajni upravitelj dolžan oblikovati rezervacije tudi za preostale terjatve pritožnikov, glede katerih se odložni pogoj še ni izpolnil.
sklep o prodaji nepremičnin - izločitveni upnik - ugotovitev neobstoja izločitvene pravice - procesna legitimacija upnika - legitimacija za pritožbo
Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku.
Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnje (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.
soglasje za plačilo stroškov - stroški stečajnega postopka - rezervni sklad - izločitvena pravica v stečajnem postopku - sredstva rezervnega sklada - upravljanje večstanovanjske stavbe - nov upravnik - temeljna načela stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov
Nujno je ugotoviti natančne zneske, ki predstavljajo sredstva rezervnega sklada, saj v tem primeru gre za pravice izločitvenih upnikov do sredstev rezervnega sklada. Glede pritožbenih izvajanj, da iz ugotavljanja analize izvršb ne bo imela koristi stečajna masa, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri stečajnem postopku ne gre za to, da imajo korist samo nekateri upniki, pač pa sta bistveni načeli stečajnega postopka, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP) in da je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP). To pa niso le ločitveni upniki, pač pa tudi navadni, prednostni in izločitveni upniki.
Prav ima upraviteljica, ko navede, da je treba ravnati v skladu s Stanovanjskim zakonom, da se sredstva rezervnega sklada prenesejo na novega upravnika (61. člen SZ-1). Drugačno ravnanje namreč pomeni prekršek, ki bi ga moral v nasprotnem primeru kriti dolžnik. Tako ne držijo pavšalne navedbe upnika, da gre za zgolj stroške za stečajno maso in tudi ni sprejemljiv njegov predlog, da naj upraviteljica predlaga izločitvenim upnikom sredstev rezervnega sklada, da prevzamejo celotne terjatve in ob tem doplačajo (pavšalno) ocenjeni delež za terjatev, ki bi se nanašala na splošno maso oziroma da naj se naredi groba (najbrž mišljena) pavšalna razmejitev zneskov v terjatvah, ki se nanašajo na sredstva rezervnega sklada in na stroške upravljanja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/1, 224, 224/1, 224/2-3, 244, 244/1, 275, 275/3, 277, 277/1, 278, 278/2, 325, 325/1, 331, 331/1, 344, 363, 363/2. ZNP člen 21, 32, 32/1. OZ člen 255, 255/1, 259, 259/2, 260. ZZK-1 člen 243, 243/2-1. ZS člen 3.
prodaja nepremičnine - procesna legitimacija za pritožbo - pravočasnost pritožbe - dovoljenost pritožbe - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbojni zahtevek - darilna pogodba - neodplačno razpolaganje - povračilni zahtevek poZFPPIPP - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - izbrisna tožba - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - premoženje stečajnega dolžnika - stečajna masa - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - premoženje tretjega
Odločilno dejstvo pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prodaji, je okoliščina, da dolžnik ni imetnik (so)lastninske pravice na navedenih nepremičninah. Zemljiškoknjižni lastniki nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje v tem postopku, so tretje osebe. Po pravnomočni sodbi so ti dolžni dopustiti izvršbo, vsak na svojem deležu podarjenih nepremičnin, za izterjavo terjatve, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi. Do izterjave te terjatve lahko pride torej zgolj v izvršilnem postopku. Po določbah ZFPPIPP se lahko v stečajnem postopku prodaja (zgolj) premoženje stečajnega dolžnika.
ZFPPIPP člen 66, 66/1, 66/1-2, 303, 303/1, 305, 416.
postopek stečaja zapuščine - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - končni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - uveljavitev prerekane ločitvene pravice
Če je upnik vložil ugovor le zoper ločitveno pravico drugega upnika, ne pa tudi ugovor o prerekanju njegove terjatve, mora biti to iz končnega seznama povsem jasno in nedvoumno razvidno, saj je od navedene okoliščine odvisno nadaljnje uveljavljanje prerekane pravice v pravdi, pa tudi katera terjatev je v stečajnem postopku priznana in katera prerekana.
ZGD-1 člen 527. ZFPPIPP člen 221b, 221b/4, 221d, 221d/4, 221e, 221e/2, 221e/12.
poenostavljena prisilna poravnava - predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave
Pri poenostavljenih prisilnih poravnavah, kjer zadostuje zgolj seznam terjatev in izjava dolžnika, da izkazujejo resnično dejansko stanje, ni dovolj le pavšalna navedba pravnega temelja nastanka terjatve kot je: "pogodba" ali "račun" itd., pač pa morajo biti terjatve opredeljene tako, da se ločujejo od vseh drugih terjatev. Torej morajo biti individualizirane.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - nepoštenost ravnanja
Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju sodišča prve stopnje, da lahko verjame, da je imela dolžnica finančne težave zaradi težkih življenjskih preizkušenj, vendar pa kljub temu ni mogoče nuditi sodnega varstva njenemu ravnanju, ki ni bilo vestno niti pošteno do upnikov. Prevzemala je namreč obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem.
Navedbe o tem, da je izgubila moža in ostala sama z mladoletnima otrokoma in da ima psihične ter fizične zdravstvene težave, so sicer žalostne in jih pritožbeno sodišče razume, vendar pa ne morejo opravičevati njenega ravnanja, ki ni bilo pošteno niti vestno in ne more iti na breme upnikov. Sodišče je zavezano soditi po ustavi in zakonih, kar pomeni, da ne sme sprejemati odločitev, ki ne bi temeljile na ugotovljenih dejstvih in v tem primeru ZFPPIPP, četudi lahko razume težko situacijo, v kateri živi dolžnica.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - odpust dolga - podaljšanje roka za plačilo - relevantno obdobje
Presoja sodišča, ali je v prepovedanem obdobju prišlo do prevzemanja nesorazmernih obveznosti, je odvisna od napolnitve tega vsebinsko nedoločenega pravnega pojma. Tak abstraktni dejanski stan je izpolnjen, če je dolžnik v prepovedanem obdobju sprejel novo ali dodatno obveznost oziroma če je soglašal s povečanjem obstoječih obveznosti.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - nepremičnina v solastnini
Sodna praksa je že sprejela stališče, da v stečajnem postopku sklepa po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP ni mogoče izdati v primeru, ko je dolžnik solastnik nepremičnine. Kupec, ki je nepremičnino v solastnini kupil v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - izpraznitev in izročitev stanovanja
Pravnomočni sklep, s katerim je naložena izpraznitev nepremičnine, je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj. Zato je stvar morebitnega dogovora med upraviteljem in dolžnico, koliko časa do prodaje stanovanja v njem lahko še prebiva. Pritožbeno sodišče sicer razume težko situacijo, v kateri se je znašla dolžnica. Vendar mu zakon drugačne odločitve ne omogoča. Družinsko situacijo dolžnice lahko kvečjemu upošteva CSD in tudi upravitelj, ki opravlja izvršilna dejanja, saj je v končni fazi v korist stečajne mase in s tem v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), če v času do prodaje nepremičnine stroške v zvezi z nepremičnino krije dolžnica in tako ne gredo v breme stečajne mase.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00051241
ZPP člen 5, 13, 98, 98/1, 105, 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDOdv člen 12, 12/1. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 235, 305, 305/4, 327, 331, 334, 335, 341, 345, 443.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - stečajni postopek - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - vročanje v stečajnem postopku - izčrpanje pravnih sredstev - pooblastilo za zastopanje - zastopanje države - neizvedba dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - predhodno vprašanje - pravna praznina - odločanje o stroških postopka
V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZDOdv, državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe. Za zastopanje je državna odvetnica pooblaščena z zakonom, zato pooblastila za zastopanje ni potrebovala.
Pritožnik se ne more sklicevati na neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala toženka, saj dokazni predlog toženke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožnika. Tožnik je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sam tožnik navedel.
Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je odgovornost Republike Slovenije za nepravilno delo sodišča izključena, če oškodovanec ni izkoristil vseh pravnih sredstev, ki so mu bila na voljo. Oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi materialnopravno napačne odločitve sodišča, ki je ne izpodbija z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, s tem pretrga vzročno zvezo med morebitnim protipravnim ravnanjem in škodo.
Stroškovnika (toženke) tožniku ni bilo treba pošiljati v izjavo, ker za to ni nobenega razloga. V prvem odstavku 163. člena ZPP izrecno določa, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče brez obravnavanja, s čimer je zadoščeno izjemi od načela kontradiktornosti, ki je predpisano v 5. členu ZPP.