stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prvi prodaji - prodaja premoženja - prijava izločitvene pravice - materialne avtorske pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa - ovira za prodajo premoženja - postopek preizkusa terjatev
Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.
ZFPPIPP člen 19, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 137, 137/1.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o prodaji - ločitvena pravica - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - zaznamba izbrisne tožbe - res iudicata
Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil.
Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati.
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.
Bistveno je, da je upnik predlagatelj v načrtu finančnega prestrukturiranja (od 2. 9. 2020 do 31. 12. 2021) predvidel za pokrivanje stroškov tekočega upravljanja rednih poslov in stroškov insolvenčnega postopka do skupne višine 990.000,00 EUR. Zaenkrat je dolžnik uspel poslovati s sredstvi 500.000,00 EUR, torej manj kot je predvidel načrt finančnega prestrukturiranja iz februarja 2021. Ker pa postopek prisilne poravnave še vedno poteka in bo za zaključitev terjal še nekaj dodatnega časa, je dolžnik predlagal, čemur je sodišče prve stopnje sledilo, da potrebuje še 150.000,00 EUR. To pa je še vedno nižji znesek od razpoložljivih sredstev načrtovanih v višini 990.000,00 EUR.
ZFPPIPP člen 19, 299a, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 128/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - ločitvena pravica - zastavna pravica - hipoteka - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine - začetek prodaje - pravnomočno ugotovljena terjatev - res iudicata
V predmetnem postopku osebnega stečaja je na podlagi sodnih odločb pravnomočno ugotovljen obstoj terjatev upnice ter ločitvena pravica. Vse trditve o tem, da te terjatve in ločitvena pravica ne obstojijo oziroma da nimajo nobenih učinkov ter da naj te terjatve v tem postopku osebnega stečaja ne bi bile preizkušane, so zato neutemeljene. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb podrobneje ne bo opredeljevalo, saj z njimi pritožnica v tem postopku ne more uspeti (res iudicata).
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.
sklep o prodaji - izklicna cena - varščina - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - pravni interes ločitvenega upnika - posebna stečajna masa - vrstni red poplačila upnikov
Največji interes ločitvenih upnikov je, da se doseže čim višja cena pri prodaji in s tem višja razdelitvena masa. Nenazadnje je to ugodnejše tudi za navadne upnike, ki so lahko poplačani v toliko manjšem deležu, ko v splošni razdelitveni masi participirajo tudi upniki, ki so sicer imeli ločitveno pravico, pa niso dosegli celotnega poplačila iz posebne stečajne oziroma razdelitvene mase. V obravnavani zadevi gre tudi za zelo specifično premoženje (mega kino center), kjer je krog kupcev že tako ali tako omejen.
V skladu s 47. členom ZFPPIPP sta pomembna tako višina plačila upnikov kot tudi roki za plačilo njihovih terjatev. Višje sodišče se tudi sedaj (kot že v sklepu Cst 13/2022) strinja, da je v tej fazi postopka pomembnejša višina plačila terjatev. Nenazadnje gre tu predvsem za plačilo zavarovane terjatve upnika D. d. o. o., ki ima prvi vrstni red plačila iz te posebne stečajne mase in katerega terjatev bo le delno plačana, tudi če bo dosežena prodajna cena v višini izklicne cene. Ta upnik, ki bo tako edini (delno) poplačan iz te stečajne mase, pa je tako k izklicni ceni kot tudi varščini dal pozitivno mnenje. Na pritožnika, ki ima kasnejši vrstni red poplačila, pa ta prodaja niti v ničemer ne bo vplivala, vsaj glede roka poplačila ne, ki ga pritožba še posebej izpostavlja kot del načela iz 47. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 46, 121, 121/1, 128, 128/2, 323, 323/1, 323/2. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 336, 336/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
načelo enakega obravnavanja upnikov - soglasje k sklenitvi sodne poravnave - nična pogodba - ničnost prodajne pogodbe - posledice ničnosti pogodbe - kondikcijski zahtevek - nepoštenost stranke - condictio ob turpem causam - kdaj začne teči zastaranje - nadomestni sklep stečajnega sodišča - izdaja nadomestnega sklepa na podlagi pravočasne pritožbe - odločanje o pritožbi - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - davki
Upravitelj za sklenitev take sodne poravnave potrebuje soglasje stečajnega sodišča, ki ga pridobi, če izkaže, da je sklenitev sodne poravnave v korist stečajne mase in s tem upnikov. Vsekakor pa je tudi nujno, da stečajno sodišče opravi vsaj osnovno presojo utemeljenosti zahtevka, o katerem naj bi se sklenila sodna poravnava.
Po stališču višjega sodišča sme sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa izdati sklep z vsebino oziroma učinki, kot če bi o njem odločalo višje sodišče.
Izdaja nadomestnega sklepa bi bila nedopustna le, če bi sodišče prve stopnje spoznalo, da je pritožba le delno utemeljena. Zakonsko določilo pa ne pomeni, da sodišče prve stopnje ob izdaji nadomestnega sklepa ob vsebinski presoji navedb upnika ne bi smelo sprejeti sklepa z enako vsebino izreka kot prvič, do česar pripelje presoja dodatnih navedb in odprava morebitnih drugih pomanjkljivosti prvega sklepa.
Ker je bilo šele v letu 2019 pravnomočno razsojeno o ničnosti, je lahko šele takrat upnik pridobil pravico do vračila tega, kar naj bi prejel in je v skladu s prvim odstavkom 336. člena OZ lahko začelo teči zastaranje.
V smislu druge povedi drugega odstavka 87. člena OZ gre za velik pomen ogroženih interesov, katerih izpolnitev sta sklenitelja ničnih pogodb hotela s pogodbami preprečiti.
Ob velikem pomenu ogroženih interesov sta bili nepošteni obe stranki pogodbe, pri čemer je A., ki je tudi po ugotovitvah v sodbi v zadevi VII Pg 550/2017 povezan s stečajnim dolžnikom, dejavno sodeloval pri poskusu oškodovanja upnikov, predvsem pritožnice. S tem pa so izpolnjeni tudi vsi nameni take zakonske ureditve.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - stroški stečajnega postopka - nagrada stečajnega upravitelja - končanje postopka osebnega stečaja - končno poročilo stečajnega upravitelja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Pritožnik skuša s pritožbo proti sklepu o končanju stečajnega postopka sanirati sklepe sodišča prve stopnje, izdane v zvezi z nagrado upravitelju in stroški stečajnega postopka. Posamezen sklep, izdan v stečajnem postopku, je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa več s pritožbo zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, saj presoja upraviteljevega končnega poročila, potrebna za izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, in temu sledeč sklep o končanju postopka osebnega stečaja nista namenjena reviziji izdanih sklepov v stečajnem postopku (primerjaj VSL Cst 420/2017 z dne 26. 7. 2017).
Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upravitelj opravil vsa dejanja v postopku in predložil končno poročilo v skladu z drugim odstavkom 375. člena ZFPPIPP. Večina pritožbenih navedb pa je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa. Pritožnik pa niti ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi v dosedanjem postopku kakorkoli načel vprašanje pravilnosti ravnanja stečajnega upravitelja, pravilnosti sklepov o stroških stečajnega postopka oziroma o nagradi upravitelja.
ZFPPIPP člen 104, 104/6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2014) člen 11.
stečajni postopek - nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev stečajne mase
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Bistveno za odločitev v tem postopku je, da je v trenutku, ko je upravitelj podal predlog za odmero nadomestila za unovčenje in razdelitev (in ko je o njegovem predlogu odločalo sodišče prve stopnje) veljal Pravilnik 2015, zato je sodišče prve stopnje pri odločanju pravilno upoštevalo navedeni pravilnik, saj je to tisti predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.
Tako je treba ravnati zato, ker je upravitelj šele z izdajo izpodbijanega sklepa pridobil pravno upravičenje do plačila nagrade za v njegovem predlogu opisano opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je namreč konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj do trenutka njegove izdaje iz tega naslova še ni pridobil nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja šele takrat, ko sodišče s sklepom odloči o predlogu upravitelja za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru Pravilnik 2015.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 383, 386. ZPP člen 205, 205/1-4, 208.
osebni stečaj - pravne posledice začetega stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - poslovna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja - pravdna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - razpolaganje s premoženjem - stečajna masa - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. V tem smislu in obsegu je omejena tudi njegova pravdna sposobnost.
Predmetni postopek je bil prekinjen zaradi okoliščin na strani tožene stranke, uvedba osebnega stečaja. Stečajni upravitelj je z obvestilom sodišču prevzel postopek, zato se prekinjeni postopek nadaljuje.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 101, 102, 102/6.
osebni stečaj - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa upoštevaje določbo šestega odstavka 102. člena ZIZ v posameznih primerih pri omejitvi izvršbe upošteva čas izplačil (npr. vrnitev preveč plačane akontacije dohodnine, ki je bila preveč plačana v več mesecih, ali enkratno plačilo sezonskih delavcev, ki so delali več mesecev). Ne izhaja pa iz dostopne sodne prakse, kot to napačno zatrjuje pritožnik, da so sodišča enkratno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo razdelila na več mesecev.
Drugih dokazov, ki bi potrdili trditve, da je pri izplačilu odškodnine za nepremoženjsko škodo šlo za prejemke za več preteklih mesecev, pritožnik ni predložil, niti se pritožbeno ni skliceval nanje. Zgolj s plačilnimi listami in odločbo o začasni nezmožnosti za delo pa ni mogoče izkazati, da je pri plačilu odškodnine šlo za prejemek za več mesecev.
ZFPPIPP člen 14, 14/4-2. ZPP člen 13, 67, 70, 70-6, 206, 206/1, 319.
stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - delegacija pristojnosti - insolventnost - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - neplačane davčne obveznosti - objektivni test - subjektivni test - subjektivna in objektivna pristranskost - procesno vodstvo - res iudicata - neizpodbojna domneva insolventnosti
Pritožbeni očitki, ki merijo na nepristranskost sodnice sodišča prve stopnje in naj bi vzbujale dvom v njeno nepristransko odločitev, so usmerjeni v procesno vodstvo sodnice (v (ne)izvajanje dokazov ter odločanje o predlogu dolžnika za prekinitev postopka oziroma njegovo zavrnitev), ki je odločala na prvi stopnji o predlogu za začetek stečajnega postopka ter v obrazložitev izpodbijanega sklepa. To pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnice, temveč gre lahko kvečjemu za pritožbene razloge kršitve določb postopka.
Vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na utemeljenost odškodninske terjatve so za odločitev o pritožbi pravno nepomembne. Gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), zato o njej sodišče v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kot o predhodnem vprašanju ne more in ne sme več odločati. Sodno varstvo je lahko učinkovito le, če se s sodno odločbo ne odpravlja samo negotovost, ki je obstajala do njene izdaje, temveč mora biti tudi trden temelj za bodoči razvoj pravnih razmerij. To trdnost oziroma avtoriteto daje sodni odločbi pravnomočnost. Zato postane pravno razmerje, na katero se sodna odločba nanaša, z njeno pravnomočnostjo "pravno utrjeno", tako da se lahko prizadeti pravni subjekti na to lahko zanesejo. S tem se krepi zaupanje v pravni red in zagotavlja varstvo pridobljenih pravic.
ZFPPIPP ne loči položaja, ko niso plačani davki in prispevki lastnikov dolžnika, ki so pri njem zaposleni, od vseh ostalih zaposlenih. Neizpodbojna domneva iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja enako za vse zaposlene, ne glede na njihov status, ki ga imajo pri pravni osebi.
Pritožniki bi zakonsko domnevo lahko uspešno izpodbili le, če bi trdili in dokazali, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-6. ZSZ člen 62.
stečajni postopek - ločitvena pravica - ločitveni upnik - razdelitvena masa - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase - razdelitev posebne razdelitvene mase - končni načrt posebne razdelitvene mase - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera NUSZ - strošek stečajnega postopka - posebna stečajna masa - stroški posebne razdelitvene mase - dejanje pred začetkom stečaja - načrt razdelitve posebne stečajne mase - stroški upravljanja premoženja
Neposredni strošek NUSZ, ki bremeni konkretno posebno stečajno maso, je lahko le tisti del NUSZ, ki v razmerju do celotno odmerjenega NUSZ odpade prav in samo na tisti konkretni del nepremičnin, na katerem so se nahajale premičnine, ki so tvorile to posebno stečajno maso.
premoženje stečajnega dolžnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prodaja terjatve - sporna terjatev
Prodaja terjatev, ki jih ima stečajni dolžnik do svojih dolžnikov, predstavlja enega od načinov unovčevanja stečajne mase. Predmet prodaje je lahko tudi sporna terjatev.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 126, 126/1, 126/2, 344, 344/1, 349.
stečajni postopek - sklep o prodaji - prodaja terjatve - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe
V glavnem stečajnem postopku nad pravno osebo ima položaj stranke upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do dolžnika ter osebno odgovorni družbenik. Pritožnik v tem postopku ni nobena od teh oseb, saj je le dolžnik stečajnega dolžnika, katerega obveznost je predmet prodaje po izpodbijanem sklepu. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bila njegova prijava terjatve zavržena. Zoper sklep o prodaji se lahko pritožijo samo upniki in osebno odgovorni družbenik, s čimer zakon izrecno izključuje pravico do pritožbe zoper tak sklep drugim osebam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00057065
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 4427, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 432, 432-3, 434, 436, 437, 437/1, 439, 439/1, 439/1-1, 440. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 37, 37/1, 37/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka izbrisa - razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu
Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).
postopek osebnega stečaja - prijava terjatev v postopku osebnega stečaja - ločitvene in izločitvene pravice - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - zamuda roka za prijavo terjatve - poznejši preizkus terjatev - posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika
Navedbe pritožnika, da terjatve upnikov, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo, ne bi smele biti priznane zaradi prepozne prijave, niso utemeljene. Na zgoraj navedena posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v postopku osebnega stečaja pa so bili upniki tudi opozorjeni v 4. točki oklica o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
prodaja premoženja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - obvezne sestavine - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja s kupcem - elektronska javna dražba - pravilnik - spletna javna dražba v izvršilnem postopku
Spletne javne dražbe kot načina prodaje ZFPPIPP (še) ne določa, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Predviden pa je kot način prodaje v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H; EVA-2016-2030-0030 z dne 30. 11. 2021).
Spletna (elektronska) javna dražba ne predstavlja le tehnike prodaje, kot to meni pritožnik, temveč tudi način prodaje, ki mora biti določen z zakonom, tako kot je to v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057349
ZFPPIPP člen 298a, 308. ZZK-1 člen 243. ZLPPTR člen 4, 29, 29/2. ZPP člen 343a, 343a/1, 343a/2.
nadomestna sodba - stečajni dolžnik - hipotekarni (realni) dolžnik - preizkus ločitvenih pravic - prerekanje ločitvene pravice - prenos nepremičnin - Triglavski narodni park - soglasje vlade - ničnost prenosa lastninske pravice - akcesornost - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - ugotovitev neobstoja terjatve
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z nadomestno sodbo odpravilo v razlogih sodbe le stroškovno obrazložitev. Odpravilo je položaj, za katerega je štelo, da bi pritožnik uspel s pritožbo tako, da bi pritožbeno sodišče pritožbi v izpodbijani III. točki izreka ugodilo. Navedeno postopanje bi bilo primerno in potrebno le v primeru, če bi se zoper sodbo pritožila le ena stranka in izključno zoper odločitev o pravdnih stroških, sicer pa je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča napačno uporabilo določbe ZPP o izdaji nadomestne sodbe, ki pa niso vplivale na pravilnost odločitve.
Ker sta ločitvena pravica in zavarovana terjatev v konkretnem primeru akcesorni (ni ene brez druge) in ker je pritožbeno sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tožene stranke, da se terjatev iz notarskega zapisa posojilne pogodbe in sporazuma o zavarovanju poplača v stečajnem postopku iz kupnine za sporne nepremične, ki so v lasti tožeče stranke, se posledično izkaže kot pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tudi ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke (da se za terjatev, ki jo ima do stranskega intervenienta poplača iz spornih nepremičnin v stečajnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00057373
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/2, 216, 216/1. ZPP člen 205, 205/1-1. točka.
insolvenčni postopek - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - prenehanje razloga za prekinitev
Ker nad dolžnikom ni več začetega insolvenčnega postopka, ni več razloga za prekinitev postopka po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP zaradi začetka postopka prisilne poravnave, ne po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP zaradi začetka stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 69, 70, 122, 122/1-6, 304, 304/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - elektronski sodni spis
Prav ima pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo v skladu z 69. členom in 70. členom ZFPPIPP pozvati upravitelja, da predloži tudi končni drugi dodatni seznam preizkušenih terjatev in ga v skladu s 6. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja po oceni pritožbenega sodišča kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Vendar gre za relativno kršitev postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Navedeni postopek prvostopenjskega sodišča sicer vpliva na preglednost elektronskega spisa, vendar ne do te mere, da sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. Čeprav ni videti razumnega razloga za odstop prvostopenjskega sodišča od določb 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, je pri odločitvi pritožbenega sodišča prevagala ocena, da se iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa vendarle da razbrati vsa odločilna dejstva.