začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - namen zavarovanja terjatve - stečajni postopek - stečajna masa - razdelitvena masa - končna razdelitev - kogentna določba - stečajni upravitelj - pristojnost stečajnega upravitelja
Končna razdelitev je del stečajnega postopka. Gre za poznejšo razdelitev, ki se opravi, ko je vnovčena vsa stečajna masa. Če razdelitvena masa zadošča za poplačilo vseh nezavarovanih terjatev, se del razdelitvene mase, ki ni potreben za plačilo nezavarovanih terjatev, z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom dolžnika v razmerju z njihovimi deleži.
Stečajnemu upravitelju z začasno odredbo ni mogoče odrejati drugačnega ravnanja, kot ga predpisuje stečajni zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059154
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2. OZ člen 87, 87/1, 522. ZVPot člen 49. ZPotK-2 člen 2, 2-3. ZPP člen 452, 452/3, 452/4, 453.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga - pravočasna vloga - dejstva in dokazi - ničen pravni posel - osebni stečaj dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pogodba o prodaji na obroke - potrošniška kreditna pogodba - odobritev pravnega posla
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.
postopek osebnega stečaja - prijava terjatve - postopek preizkusa terjatev - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - ugovor o prerekanju terjatve - ugovor po izteku roka - prekluzivnost roka - pravna narava obvestila
Roki v stečajnem postopku so prekluzivni, kar pomeni, da stranka, ki svoje pravice ne uveljavi v predpisanih zakonskih rokih, te pravice izgubi. Cilj omejitve iz tretjega odstavka 63. člena v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je v zasledovanju učinkovitosti stečajnega postopka in sodnega varstva upnikov. Tak cilj je po prepričanju pritožbenega sodišča vsebinsko povezan z varstvom upnikove človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zlasti v njenem vidiku sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zato je tudi ustavno dopusten.
Če je upnik prijavil svojo terjatev, se je upraviteljica o njej v okviru osnovnega seznama preizkušenih terjatev morala izreči. Poleg tega upraviteljica tudi nima možnosti, da bi prijavljeno terjatev kar izločila iz preizkusa, saj predstavlja prijava terjatve zahtevek upnika za plačilo njegove terjatve v stečajnem postopku.
Upnik ne trdi, da je njegova terjatev prenehala na podlagi pobota, temveč prav nasprotno, da njegova terjatev še vedno obstoji (zato jo je tudi prijavil v tem postopku osebnega stečaja). Ker pa v stečajnem postopku ni mogoče odločati o obstoju ali neobstoju terjatve, temveč je temu namenjen pravdni postopek, bi upraviteljica oziroma drugi upniki, če so menili, da je prišlo do pobota zaradi začetka stečajnega postopka, to morali pravočasno ugovarjati preko prerekanja te terjatve in ločitvene pravice. Sklicevanje na to, da tega dejstva niso vedeli oziroma niso mogli vedeti, tega ne more opravičevati prav zaradi določitve rokov, v katerih je potrebno vložiti vse ugovore, kot prekluzivnih.
Pritožbeno sodišče zaključuje, da bi bila kasnejša izključitev neprerekane terjatve iz končnega seznama preizkušenih terjatev nezakonita.
Iz 1. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP ne izhaja, da je obvestilo, ki ga pošlje sodišče upravitelju, sklep. Iz navedene zakonske določbe sicer res izhaja, da sodišče sprejme sklep o preizkusu in o tem obvesti upravitelja, upravitelj pa mora po prejemu tega obvestila sodišču predložiti končni seznam preizkušenih terjatev v skladu z odločitvijo sodišča iz drugega odstavka 69. člena tega zakona (prvi odstavek 70. člena ZFPPIPP). Taka tehnika procesnega postopanja sodišča pravne narave obvestila, ki je glede na določbo drugega odstavka 124. člena ZFPPIPP lahko le odredba in ne sklep, ne spreminja.
ZPP člen 70, 70-6, 71, 72, 73, 73/4, 74, 75, 274, 274/1, 319, 332. ZFPPIPP člen 121.
izločitev sodnika - zloraba procesnih pravic - nepristranskost sodnika - nepristransko sojenje - dvom o nepristranskosti sodnika - subjektivni test - objektivni test - subjektivna nepristranskost - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti sojenja - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočnost sodbe - pravnomočnost sklepa - zavrženje tožbe - zavrženje predloga - predlog za izločitev sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - objektivne meje pravnomočnosti - načelo hitrosti postopka
Po določilu prvega odstavka 274. člena ZPP sodnik tožbo zavrže, če ugotovi, da je stvar že pravnomočno razsojena. Skladno z določilom prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se v insolvenčnih postopkih smiselno uporabljajo tudi določila ZPP. Vendar iz 332. člena ZPP ne izhaja, da se določila o pravnomočnosti sodbe smiselno uporablja tudi za sklepe. Torej sodišče novega predloga za izločitev, ki je oprt na identično dejansko stanje, o katerem je že pravnomočno odločeno, ne more kratko malo zavreči. Zato se odpira vprašanje, kaj lahko v takih primerih sploh stori. Po prepričanju pritožbenega sodišča so s pravnomočnostjo predhodnih sklepov o izločitvi v ponovnem postopku za izločitev iste sodnice izključene vse navedbe o tistih dejstvih, ki jih je sodišče v prejšnjih postopkih vzelo kot podlago za odločitev o prvotnih izločitvah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061696
URS člen 22, 23, 33. ZFPPIPP člen 61, 63, 67, 67/1, 67/2, 260, 296, 296/2, 300. OZ člen 59, 59/3, 404, 432, 1018. ZPP člen 2, 2/1, 181, 285.
prijava in preizkus terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - ugovor o prerekanju terjatve - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - vezanost na napotitveni sklep - pogodba o pristopu k dolgu - poroštvo - razvezni pogoj - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - pravica izpolnitelja do povračila - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - odložni pogoj - pravni interes za ugotovitveno tožbo - materialno procesno vodstvo - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
S tem, ko je upravitelj terjatvi priznal le kot pogojni, sicer ni prekoračil zahtevka, temveč ju je priznal le kot pogojni, s čimer je priznal manj, kot je bilo zahtevano, ne pa nekaj drugega. Glede na določila 67. člena ZFPPIPP torej nobena od teh terjatev ni priznana, temveč so vse prerekane, čeprav je prvo in tretjo terjatev upravitelj delno, drugo terjatev pa v celoti priznal.
Če je tožeča stranka uveljavljala nižje zneske, kot bi jih glede na napotitveni sklep lahko, ali pa je uveljavljala nekaj manj, torej ugotovitev obstoja terjatev pod razveznim pogojem namesto kot nepogojne terjatve, je bila s tem še vedno v okviru napotitvenega sklepa in je njen pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan (181. člen ZPP).
Poudariti velja, da je tožena stranka sicer v ugovorih o prerekanju terjatev tudi kritizirala izjavo upravitelja, vendar pa to ne spremeni dejstva, da je ta ugovor namenjen prerekanju prijavljene terjatve in je povsem neodvisen od prerekanja upravitelja in se njegove posledice ne navezujejo na prerekanje upravitelja. Tudi če bi upravitelj sam prerekal terjatve iz vseh razlogov, ki jih navaja tudi tožena stranka, je še vedno smiselno, da upnik tudi sam prereka terjatve, z obstojem katerih se ne strinja. V takem primeru (ko terjatev ni judikatna terjatev) s tem namreč doseže, da je tudi sam stranka postopka, na katerega je napoten upnik - prijavitelj terjatve (primerjaj 300. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da ima tudi "oblast" nad postopkom kot stranka postopka in tako najbolje poskrbi za svoje pravice, če bi se stečajni upravitelj morda slabo pravdal.
Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ki je tudi skladno tako s teorijo kot sodno prakso, da institut pristopa k dolgu iz 432. člena OZ (sam po sebi) ne daje podlage za povračilni zahtevek pristopnika do prvotnega dolžnika. Kadar gre za zakonsko subrogacijo, je to v zakonu posebej določeno; ko se tožeča stranka sklicuje na to, da gre za zakonsko subrogacijo (ko torej plačnik stopi v položaj upnika že po samem zakonu), pri tem ne uspe prepričati, da bi šlo res za kaj takega. Tožeča stranka je imela sicer možnost dokazovati tudi, da je bilo drugače dogovorjeno med njo in stečajnim dolžnikom, s čimer bi lahko dokazala, da dejansko obstaja pravna podlaga za upravičenje do povrnitve plačanega, vendar pa tega ni niti zatrjevala.
Ko tožeča stranka zahteva, da se njena terjatev ugotovi kot pogojna terjatev, s tem po oceni višjega sodišča zahteva manj, kot bi glede na napotitveni sklep lahko, ne pa nekaj drugega.
Tožeča stranka ima sicer prav, ko navaja, da pravdna stranka ni dolžna navesti, ali gre za odložni ali razvezni pogoj, temveč je dolžna opisati okoliščine, ki pomenijo nastanek pogoja, da torej navede, s čim se bo pogoj izpolnil, pa tudi to, ali bo takrat terjatev nastala ali pa prenehala.
Zakonska subrogacija torej plačniku omogoča regres, zato ni razlikovanja med tema dvema pojmoma, kot ga izpostavlja tožeča stranka (da naj bi šlo za nekaj povsem drugega in naj bi bil zato ZFPPIPP v 296. členu terminološko napačen).
S tem, ko bi sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo terjatev pod odložnim pogojem, ki se uresniči ob plačilu terjatve, in bi s tem prisodilo terjatev, ki bo nastala, ko bo s strani poroka plačana, namesto terjatve pod razveznim pogojem, ki se uresniči ob plačilu terjatve, s čimer se prisodi, da terjatev preneha, ko je s strani poroka plačana, pa bi sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo nekaj drugega, kot je zahtevala.
razdelitev posebne razdelitvene mase - izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - izguba izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - prisilna hipoteka - učinki priznane terjatve - prednost pri poplačilu terjatve - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - obligacijska pravica - nezavarovana terjatev - načelo enakega obravnavanja upnikov
Pravilno je namreč stališče sodišča prve stopnje, ki je povzelo stališča teorije in tudi sodne prakse, da je pravni položaj izločitvenega upnika varovan v razmerju do imetnikov prisilnih hipotek le v primeru konkurence med zunaj knjižno priznano izločitveno pravico (lastininsko pravico) na nepremičnini in prisilno hipoteko, ne pa v primeru med priznano obligacijsko pravico do nadomestnega denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP in prisilno hipoteko.
To pomeni, da bo lahko pritožnica (če ji bo v pravdi priznano poplačilno upravičenje po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP), zahtevala le plačilo denarnega zneska, doseženega s prodajo spornih nepremičnin, ki bo ostalo po poplačilu hipotekarnih upnikov (imetnikov poslovnih in neposlovnih hipotek).
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ugovor dolžnika - dolžina preizkusnega obdobja - določitev trajanja preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja - aktivno iskanje zaposlitve
Ker upraviteljica ni ugovarjala, da ne bi imela možnosti preveriti, ali je dolžnik res iskal zaposlitev, je bil ne glede na ugotovljeno nepravilnost kljub vsemu dosežen namen zakonske določbe , ki je v tem, da upravitelj lahko nadzira, ali stečajni dolžnik izpolnjuje svojo dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je dolžnik kmalu po začetku postopka osebnega stečaja zaposlil.
Res je, da bi bili v primeru najdaljšega preizkusnega obdobja upniki (verjetno) poplačani v največji meri, vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, te okoliščine ni mogoče upoštevati dolžniku v škodo, tako da bi mu zaradi tega sodišče določilo najdaljše preizkusno obdobje. Takšno stališče bi bilo v nasprotju z namenom odpusta obveznost. Dolžnik ne sme biti kaznovan z daljšim preizkusnim obdobjem, če obstaja možnost, da se kaj nateče v stečajno maso, saj bi to pomenilo, da je osebam brez dohodkov, ki se ne trudijo poplačati svojih dolžnikov, določene krajše preizkusno obdobje kot tistim, ki k temu prispevajo po najboljših močeh.
sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - pravica do pritožbe - stranka stečajnega postopka - zakoniti zastopnik družbe
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil pritožnik upnik v tem postopku, niti tega v pritožbi ne zatrjuje. To pomeni, da ni stranka stečajnega postopka, saj v tem postopku ni prijavil terjatve, prav tako pa ZFPPIPP ne določa, da se lahko zoper sklep o soglasju k plačilom stroškov stečajnega postopka pritoži nekdanji zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 289, 289/2, 355, 355/3.
stečajni postopek - vrstni red poplačila upnikov - neizplačane plače direktorja - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - prednostne terjatve - občasni stroški stečajnega postopka - sklenitev poravnave - kogentna zakonska določba
289. člen ZFPPIPP upnikom, ki nadaljujejo sodelovanje z dolžnikom tudi med postopkom prisilne poravnave, določa poseben položaj, in sicer, da se njihove terjatve poplačajo kot strošek postopka v primeru, da prisilna poravnava ni potrjena. Navedeno dolžniku omogoča normalno poslovanje v času postopka prisilne poravnave ter poseben položaj upnikom v primeru stečaja. Neizplačane plače pa predstavljajo prednostne terjatve, za katere je v drugem odstavku 289. člena ZFPPIPP jasno navedeno, da ne morejo biti vključene med terjatve upnikov, ki se poplačujejo v skladu z navedeno določbo in v skladu z določbo tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP kot občasni stroški stečajnega postopka.
stečajni postopek - sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - stečajna masa neznatne vrednosti - neupoštevni ugovorni razlogi - pravdni postopek - pravica do pritožbe
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na sodno prakso (VSL Cst 2/2021), saj iz navedene odločbe ne izhaja, ali je v "še odprtih dolžnikovih pravdah" stečajni dolžnik upnik ali dolžnik niti ni razvidno, kakšni tožbeni zahtevki se v teh pravdah uveljavljajo. Razlika je po oceni višjega sodišča odločilna. Poleg tega je v citirani stečajni dolžnik (poleg še odprtih pravd) imel tudi še odprte terjatve do svojih dolžnikov in še nevnovčeno premoženje in (predvsem) v takšnem primeru stečajnega postopka ni mogoče zaključiti po 378. členu ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 270, 270/2, 277, 277/1, 399, 399/4, 399/4-3, 399/4-4. OZ člen 425.
ugovor upnika proti odpustu obveznosti - izpodbojna tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - sprememba tožbe - soglasje toženca - prekluzivni rok - oškodovanje upnika - brezplačno razpolaganje s premoženjem - odstop namesto izpolnitve
Če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno. Vendar v tej zadevi ne gre za tak primer. Postopek osebnega stečaja nad dolžnico se je začel 29. 7. 2020, pritožnik pa je tožbo po splošnih pravilnih obligacijskega prava (tudi) proti dolžnici vložil že po začetku stečajnega postopka. Tožbo je spremenil šele 29. 12. 2021, to je po poteku 12 mesecev po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Ne drži pritožbena navedba, da za spremembo tožbe ni predpisan noben prekluzivni rok, saj prvi odstavek 277. člena ZFPPIPP izrecno določa (prekluzivni) rok, v katerem je potrebno vložiti izpodbojno tožbo. Sodna praksa glede spremembe tožbe po poteku prekluzivnega roka iz 277. člena ZFPPIPP je jasna: takšna sprememba ni dopustna, če se je že iztekel rok za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP.
začetek stečajnega postopka - ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - domneva o insolventnosti dolžnika
Dolžnikov družbenik je v pritožbi zgolj pavšalno navedel, da izpodbija domnevo insolventnosti, pri čemer ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi utemeljeval, da dolžnik ni insolventen. Nasprotno: v pritožbi priloženi izjavi z dne 24. 6. 2022 je izrecno navedel, da podjetje ni imelo prihodkov, s katerimi bi lahko poravnalo svoje obveznosti ter da lahko dolžnik s prisilno poravnavo odpravi nelikvidnost. Ne le, da s temi navedbami zakonske domneve ni mogoče izpodbiti, nasprotno, družbenik obstoju dolga pritrjuje, z ničimer pa ni izkazal niti tega, da bi bil dolžnik v daljšem času sposoben poravnati obveznosti.
Pritožniku pravico do pritožbe dajeta prvi odstavek 125. in prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP, vendar pa ni jasno, v čem bi se lahko pritožnikov položaj z vložitvijo pritožbe izboljšal, saj na prodajani nepremičnini nima ločitvene pravice, sodišče prve stopnje pa je izklicno ceno določilo v znesku, ki je nižji od zneska terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na prodajanih nepremičninah. Pri tem iz pritožnikovih navedb ne izhaja, da bi morala biti izklicna cena višja (edino na tak način, če bi bila nepremičnina prodana po tako visoki ceni, da bi po poplačilu ločitvenih upnikov še kaj ostalo za navadne upnike in s tem tudi za pritožnika, bi lahko pritožnik zase dosegel korist) nasprotno, nekatere pritožbene navedbe kažejo na to, da bi morala biti celo nižja (precejšnji del stavbe sega na sosedovo nepremičnino, ta del stavbe naj bi bil zgrajen nelegalno ...).
zamudna sodba - postopek osebnega stečaja - prekinitev postopka - prevzem postopka po upravitelju na podlagi poziva sodišča - načelo koncentracije - afirmativna litiskontestacija - verzijski zahtevek - povračilo materialnih stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožba dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, za katere se šteje, da jih je toženka priznala, prereka (kot navaja: iz previdnosti). Zoper zamudno sodbo pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, zato ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
otvoritveno poročilo upravitelja - načrt poteka stečajnega postopka - obseg stečajne mase - izločitvena pravica
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase. Z izpodbijanjem načrta poteka stečajnega postopka ni mogoče doseči preizkusa obsega stečajne mase, saj so temu namenjena druga pravna sredstva.
ZFPPIPP člen 121, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403, 403/2. ZPP člen 188, 188/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpoved premoženjski pravici - umik predloga - vročitev umika - vročitev upniku - pravica upnika do izjave - soglasje k umiku - odklonitev soglasja - vsebinska odločitev - ustavitev postopka za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Smiselna uporaba določbe drugega odstavka 188. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tudi v postopku odpusta obveznosti terja vročitev dolžnikovega umika predloga za odpust obveznosti v izjavo upniku, ki je vložil ugovor proti odpustu obveznosti, in njegovo soglasje za umik.
ZFPPIPP člen 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-2, 78/2-3, 78/2-5, 82, 82/3, 83, 83/4, 83/5, 83/7. ZGD-1 člen 527, 527/1-1. OZ člen 421, 421/1.
upniški odbor - zahteva upnika - prenos terjatve - članstvo v upniškem odboru - člani upniškega odbora - pogoji za članstvo v upniškem odboru - volitve članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - povezane družbe - ožje povezane osebe - usklajeno delovanje - procesna sposobnost - učinki odstopa terjatve - sprememba lastništva - zloraba procesnih pravic
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil prenos terjatve upnika D. d. o. o. (do stečajnega dolžnika) na upnika B. d. o. o. izveden šele po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora. Poleg tega iz podatkov sodnega registra izhaja, da je do spremembe lastništva upnika A. d. o. o., to je prenosa 100 % poslovnega deleža v navedenem upniku iz družbe C. d. o. o. na družbo F. d. o. o. prišlo po vložitvi zahteve za oblikovanje upniškega odbora in po glasovanju po tretjem odstavku 82. člena ZFPPIPP. Iz ugotovljenih aktivnosti zgoraj navedenih subjektov in z njimi ter s stečajnim dolžnikom povezanih oseb (prenos poslovnega deleža, prenos terjatve) je razvidno usklajeno delovanje v smeri pridobitve procesne sposobnosti in pravic do članstva v upniškem odboru, vse skupaj z namenom, da se preko subjektov oziroma oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo, vpliva na odločitve v upniškem odboru. Navedeno nedvomno kaže na poskus obida določb iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, katerih namen je v preprečitvi, da bi lahko osebe, ki so ali so bile kapitalsko, vodstveno, dolžniško ali družinsko povezane s stečajnim dolžnikom, nedovoljeno vplivale na stečajni postopek, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da prenos terjatve kot tudi sprememba lastništva v upniku po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora kažeta znake zlorabe procesnih pravic.
Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi namreč tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - taksativen seznam iz stečajne mase izvzetih prejemkov
Kateri prejemki so iz stečajne mase izvzeti, določa 2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 101. členom ZIZ. Slednji pa v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. To pa pomeni, da je nabor teh prejemkov vse obsegajoč in drugih prejemkov ni dopustno izvzemati iz izvršbe. Sodišče torej nima diskrecijske pravice, da bi glede na okoliščine posameznega primera smelo samo razširiti nabor prejemkov, ki bi jih izvzelo iz izvršbe oziroma stečajne mase.
Zakon določa eno izmed (izpodbojnih) domnev, da je dolžnik trajneje nelikviden, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, pritožba pa temu ne oporeka, da je imela tožeča stranka blokirana oba transakcijska računa od 11. 8. 2014 dalje. Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.