ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 225, 225/2, 225/3, 354.
nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - splošna in posebna stečajna masa - nagrada stečajnega upravitelja - nagrada za unovčenje posebne stečajne mase - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase
Upravitelj mora pri razdelitvi (posebne razdelitvene mase) upoštevati vse stroške, ki bremenijo to posebno maso, kasneje pa si ne more v breme splošne stečajne mase poplačati stroškov, ki se nanašajo na to posebno maso. Upravitelj bi v obravnavanem primeru tako moral, če je menil, da je upravičen do plačila v predlogu opisanih stroškov, njihovo plačilo zahtevati v okviru predloga za odmero nagrade za unovčenje in razdelitev (posebne) razdelitvene mase. S (pravnomočno) razdelitvijo (posebne) razdelitvene mase je razdelitev in s tem tudi plačilo nagrade v tem delu zaključena in zato ni (več) mogoče dati soglasja za poplačilo teh stroškov.
osebni stečaj - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - pravica do nadomestila stečajnega upravitelja - predujem za kritje stroškov stečajnega postopka
V postopku osebnega stečaja, v katerem se izvede postopek odpusta obveznosti, se torej zastavlja vprašanje, ali se v primeru, če vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ta plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča, četudi v stečajni masi ni drugih sredstev za plačilo nagrade upravitelja za opravljanje dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti oziroma ali je v smislu osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP pri odločanju o tem, kolikšen znesek se vrne v proračun sodišča, poleg zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP treba upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti.
Upraviteljica utemeljeno opozarja, da zakon upravitelju nalaga vrsto dodatnih nalog, ki jih mora opravljati v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja in upravitelju tudi daje pravico do nagrade iz naslova teh nalog. Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se torej upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve (ko iz predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma otvoritvenega poročila izhaja, da dolžnik nima nobenega premoženja; ko gre za nezaposljivega oziroma težko zaposljivega dolžnika ...), da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
Po presoji pritožbenega sodišča je zato pri odločanju o tem, kolikšen znesek se vrne v proračun sodišča, poleg zneska plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP treba upoštevati tudi nadomestilo upravitelja za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti.
DZ člen 83, 83/3, 83/4, 83/5. ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 97, 97/1, 97/2, 131, 131/3, 309, 309/1, 310, 310/1, 311, 311/2, 330, 330/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - izločitvena pravica zakonca - pritožba zoper sklep o prodaji - izdaja začasne odredbe - prepoved prodaje nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Ker upnica ne trdi, da prodaje premoženja, na katerega se nanaša predlagana začasna odredba, ni uspela preprečiti v postopku osebnega stečaja nad A. A. in zakaj ne, niti ne trdi, da upravitelj prodaja premoženje, ki naj bi bilo skupno premoženje zakoncev, kljub določbam ZFPPIPP, ki mu preprečujejo prodajo, potrebe po izdaji začasne odredbe ni utemeljila. Navedeno smiselno velja za predlagano začasno odredbo tudi v delu, ki temelji na trditvi, da je upnica predkupna upravičenka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00074565
KZ-1 člen 211, 228. ZKP člen 105, 105/2. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 227/2, 383, 383/1, 383/2, 383/2-1.
goljufija - poslovna goljufija - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - osebni stečaj - načelo koncentracije - napotitev na pravdo
Pritožnik upravičeno opozarja na t. i. načelo koncentracije iz prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP, ki sporoča, da lahko upniki svoje zahtevke za izpolnitev obveznosti, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (obtoženčeve obveznosti do oškodovancev so nastale pred 8. 4. 2016), v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavljajo samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (kar tu ni). V kontekstu odločanja o premoženjskopravnih zahtevkih v t. i. adhezijskem postopku, ki po svoji vsebini pomeni pritegnitev pravde h kazenskemu postopku, pa je bistveno, da dokler teče postopek osebnega stečaja (tj. ne glede na to, ali je upnik v tem postopku prijavil svojo terjatev ali ne), vložitev tožbe na plačilo terjatve (smiselno enako uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka) v "vzporednem" pravdnem (ali adhezijskem) postopku ni dopustna. To pa v adhezijskem postopku ne more imeti drug(ačn)e posledice, kot je napotitev vseh oškodovancev z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki na pravdo na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP že iz tega razloga, torej tudi tistih, ki jim je sodišče prve stopnje premoženjskopravne zahtevke (deloma ali v celoti) priznalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074514
SPZ člen 154, 154/3. OZ člen 343, 365. ZOR člen 388. ZFPPIPP člen 399, 399/1.
prenehanje hipoteke - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - odpust obveznosti - učinki pravnomočnega odpusta obveznosti v stečajnem postopku - poplačilo iz zastavljene nepremičnine - akcesornost hipoteke - pravica do osebnega dostojanstva - izguba pravice - regresni zahtevek
Zaradi prenehanja glavnega dolžnika ne preneha s hipoteko zavarovana obveznost. Podoben je zaključek, ko gre za osebni stečaj in odpust obveznosti glavnemu dolžniku: zaradi odpusta obveznosti glavnemu dolžniku ne preneha s hipoteko zavarovana obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00075035
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1-1, 34, 34/3, 271, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1-1, 272/3-1, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 56, 190, 190/3, 193, 1019, 1019/3. ZPP člen 212.
izpodbijanje v stečaju - insolventnost - objektivni pogoj izpodbojnosti - neenaka obravnava upnikov - asignacija - kritno razmerje - zmanjšanje stečajne mase - vnaprejšnje plačilo - običajen način izpolnitve - čista vrednost premoženja - kondikcijski zahtevek - procesno dokazno breme - informativni dokaz - domneva o popolnosti listine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Objektivni pogoj izpodbojnosti je pri dejanju, ki ima značilnost neenake obravnave upnikov, torej izpolnjen le tedaj, če se kaže v posledici manjšega poplačila drugih upnikov stečajnega dolžnika. Izpodbojno je le dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovem premoženju.
Asignacija je izpodbojna, če je asignant asignatov upnik. V takem primeru je obveznost preko asignata poravnana asignatarju na račun drugih asignantovih upnikov.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, lahko prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, seveda pod pogojem, da je skladno z določbo 212. člena ZPP navedla trditve, s katerimi skuša izpodbiti dejstva, ki jih je nasprotna stranka že dokazala.
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 383, 386.
sklep o prekinitvi postopka - osebni stečaj - pravdna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja - stečajni upravitelj - prevzem postopka po upravitelju na podlagi poziva sodišča - nadaljevanje prekinjenega postopka
Ker mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali je stranka pravdno sposobna (80. člen ZPP), so neutemeljene navedbe, da naj bi sodišče v nasprotju z "zakonom o varovanju osebnih podatkov in varstvu zasebnosti" ugotavljalo, da je tožnica v osebnem stečaju.
Stečaj (osebni ali pravne osebe) se uvede, če so izpolnjeni zakonski pogoji; njegova uvedba ni odvisna (le) od volje stečajnega dolžnika, zato so nesmiselne navedbe o "prisilnem osebnem stečaju."
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - vpliv na obseg stečajne mase
Dolžnik je po bolezni stričeve žene moral v celoti prevzeti skrb za kmetijo, kjer je družina s tremi mladoletnimi otroci tudi živela. Premajhno prizadevanje dolžnika za iskanje zaposlitve v kritičnem obdobju štirih mesecev v primerjavi s tri letno preizkusno dobo, ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so obremenile dolžnika, ni mogoče vrednostno oceniti kot tako stopnjo kršitve, katere posledica bi bila za dolžnika tako huda kot je ustavitev postopka odpusta obveznosti ter zavrnitev predloga za odpust. Po oceni pritožbenega sodišča je šlo za blago kršitev dolžnikove obveznosti mesečnega poročanja upravitelju o iskanju zaposlitve. Poleg tega je upravitelj v ugovoru navedel, da do poplačila upnikov ne bo prišlo. To pomeni, da dolžnikovo ravnanje ni imelo nobenih negativnih posledic za stečajno maso, ki je neznatne vrednosti.
ZPP člen 206, 285, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 270, 270/2.
prekinitev in mirovanje postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - predhodno vprašanje
Upoštevajoč povzeto dejansko stanje je sodišče prve stopnje zmotno sklenilo, da je odgovor na vprašanje, ali predmetna kupoprodajna pogodba predstavlja (ne)odplačen pravni posel, odvisen od (ne)obstoja terjatve prvega toženca do gospodarske družbe A. d.o.o. - stečaju, kar je sicer predmet ugotavljanja v gospodarskem sporu Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 406/2022 (priloga spisa A16).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00074833
URS člen 23, 25. ZFPPIPP člen 342, 342/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 353, 355, 355/1.
stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - zloraba stečajnega postopka - lastninska pravica - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče prve stopnje je v okoliščinah obravnavanega primera pravilno uporabilo določbo 342. člena ZFPPIPP ter pri tem pojasnilo, da sodišče navedene zakonske določbe ne sme uporabiti le v primerih ugotovljene zlorabe stečajnega postopka, in da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku, ki je generalna izvršba, in posebnega varstva izvirnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori glede nedobrovernosti kupca. Zgolj slaba vera oziroma premajhna skrbnost kupca torej ne zadošča, temveč mora biti podana kvalificirana nedobrovernost (zlonamernost), torej zavestno pridobivanje neupravičene koristi nepoštenega kupca na račun izgube pridobljene pravice tretjega na njej, ki omejuje v stečajnem postopku pridobljeno lastninsko pravico. Institut stečajnega postopka mora biti izpeljan tako, da se pokaže, da ne gre več za varstvo udeležencev stečajnega postopka, v tem primeru kupca v smislu navedene določbe, temveč za zlorabo pravil stečaja zaradi dosege nedopustnega cilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00074815
ZPP člen 7, 212, 215. OZ člen 417, 569. ZFPPIPP člen 301.
posojilna pogodba - dokazna stiska
Pritožnik v pritožbi navaja, da mora v primerih, kot je konkretni, pravdno sodišče, upoštevaje določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, tožbeni zahtevek tožeče stranke po nadaljevanju prekinjenega postopka zaradi posledic postopka osebnega stečaja, razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati ne glede na to, da je bil postavljen kot dajatveni zahtevek (v času pred začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja toženca,ko je bila vložena tožba). S tem, ko je pravdno sodišče po uradni dolžnosti, zaradi izpolnjenosti pogojev, po objavi sklepa o preizkusu terjatev, nadaljevalo pred tem prekinjeni postopek, je že po sili zakona dajatveni zahtevek na plačilo zahtevanih 2.500,00 EUR postal zgolj ugotovitveni.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/3, 60/4. ZPP člen 128, 128/5, 154, 154/1, 166, 166/1.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - ugotovitev neobstoja terjatve - prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava - odločitev o stroških postopka
Po prepričanju sodišča druge stopnje naloga vodenja finančnega poslovanja vsebuje tudi nalogo in pristojnost izbire ter določitve izvajanje računovodskih storitev v družbi, izbor družbe za izvajanje računovodskih storitev spada med posle operativnega vodenja družbe.
Četudi bi bilo v Družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki sprejemajo poslovodne odločitve (kar v obravnavanem primeru ni bilo), pa družbeniki ne morejo dajati obveznih navodil glede tistih nalog, ki so po zakonu kogentno naložene poslovodji, zlasti glede odločanja in ravnanja v statusnih vprašanjih in na področju računovodstva ter finančnega poslovanja (tudi po predpisih o finančnem poslovanju podjetij).
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa
Pritožbeni razlogi za izpodbijani sklep niso pravno odločilni. Tičejo se pravilnosti sklepa o prodaji, skladno s katerim je bila opravljena zadevna prodaja, glede katerega pa je že sodišče prve stopnje poudarilo, da je pravnomočen.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 384, 384/6, 401, 401/1.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - narok - pristop na narok
Dolžnik v pritožbi navaja, da se je naroka dne 5. 12. 2023 ob 10. uri udeležil, kar naj bi bilo razvidno iz „evidence, kjer se je osebno in pisno verificiral pri vhodu“. Ne trdi pa, da je na narok pristopil. Iz zapisnika naroka izhaja, da je nanj pristopila (le) pooblaščenka stečajnega upravitelja A. A. ter da za dolžnika ni pristopil nihče, vabilo pa je izkazano. Četudi bi bilo torej res, da se je dolžnik 5. 12. 2023 ob 10. uri na vhodu sodišča verificiral, s tem še ne bi dokazal, da je na narok ob 10. uri tudi pristopil.
ZDOdv člen 12, 12/2, 18. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2.
prispevek za zdravstveno varstvo - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - pasivna legitimacija - davčni organ - Državno odvetništvo - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zastopanje zavoda
Iz zakonskih določb ne izhaja, da terjatev za plačilo neplačanih prispevkov za zdravstveno varstvo preide z upnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na davčni organ ali državno odvetništvo ali da navedena državna organa pridobita procesno legitimacijo za nastopanje v pravdi v zvezi s to terjatvijo.
Tožeča stranka je tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve pravilno vložila zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je upnik prerekane terjatve in posledično tudi tožena stranka v pravdnem postopku za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
Uporaba novele ZFPPIPP-G ni neustavna oziroma v nasprotju s prepovedjo iz 155. člena Ustave Republike Slovenije. Na podlagi prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP se dolžniku obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se tak postopek začne. Sklep o odpustu obveznosti je zato konstitutivne pravne narave in stečajno sodišče pri odločanju o odpustu obveznosti uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.
Izterjevanja terjatev ima podlago v 7. členu ZOZP. Gre za odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik.
Pritožnik neutemeljeno navaja, da ker gre za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev ni učinkovita. Po prepričanju sodišča druge stopnje predmetno določilo regresa zavarovalnice ne izključuje in sodišče prve stopnje ni širilo izjeme na primere, ki niso določeni kot navaja pritožba. Bistveno za uporabo te določbe je zgolj, da gre za terjatev, ki meri na povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti, in je povezana z istim historičnim dogodkom, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancu.
Razlaga, za katero se zavzema dolžnik, je po mnenju sodišča druge stopnje v nasprotju s pravno dobroto odpusta obveznosti, ki je namenjena le poštenim in vestnim dolžnikom.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 226, 226/1, 399, 399/3. ZTLR člen 21. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - skupno premoženje - nepremičnina - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem - darilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - darilna pogodba
Zaradi razpolaganja z nepremičnino, ki je predstavljala skupno premoženje dolžnice in njenega moža, stečajne dolžnice ni mogoče šteti za vestnega in poštenega stečajnega dolžnika.
Dolžnik ima v postopku osebnega stečaja v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP sicer položaj stranke postopka. Vendar ima po izrecni določbi šestega odstavka 119. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče razrešilo upravitelja, le upravitelj, ne pa tudi upniki, niti dolžnik v postopku osebnega stečaja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi ni podal nobenih konkretnih trditev, iz katerih bi bilo razvidno, da so bila v zakonu določena pravila imenovanja upravitelja o vrstnem redu kršena, čeprav bi podatke o dodelitvi zadev stečajnim upraviteljem lahko pridobil na vpisniku. Zgolj pritožnikov dvom v zakonitost izbire ne zadošča za uspešno utemeljitev tega pritožbenega razloga.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - kazenska evidenca - zakonske ovire za odpust obveznosti - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen, če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so do poteka preizkusnega obdobja bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če ta pogoj ni izpolnjen, sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP zavrne predlog za odpust obveznosti.