Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Pritožnik na okoliščine v zvezi z ravnanjem tretjih, ki jih podrobno opisuje v pritožbi, sicer res ni mogel vplivati, je pa odgovoren, da kot poslovodja pravočasno reagira: bodisi tako, da najde nove vire za poslovanje bodisi predlaga stečajni postopek.
odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - nespremenjene okoliščine
Pogoji, ki bi omogočali izredno skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni, prav tako pa niso podane nobene (spremenjene) okoliščine, ki niso bile upoštevane že pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ter določitvi preizkusnega obdobja. Nobena od v pritožbi izpostavljenih okoliščin ni takšna, da bi ob tako visokih obveznostih opravičevala skrajšanje preizkusne dobe, še najmanj na šest mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00090666
ZST-1 člen 6, 6/2, 6/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
plačilo sodne takse z navedbo napačne reference - prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Pri napačni navedbi sklicne številke gre za pomoto, saj se vsi ostali podatki na pritožbi predloženemu dokazilu ujemajo z zahtevami iz plačilnega naloga. Pomoto je mogoče opredeliti za opravičljivo, saj je plačilo izvršila stranka, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča, tako da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč.
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090667
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/2, 407/4, 407/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - objektivni elementi kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje dolžnika - listinski dokaz
Sodna praksa je enotna v stališču, da kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1 po objektivnih znakih ustreza kaznivemu dejanju proti premoženju, zaradi česar predstavlja oviro za odpust obveznosti po določbah ZFPPIPP.
URS člen 22. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 139, 139/6, 146, 146/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 235, 235/1, 235/3, 236, 236/1.
postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - stranke in njihovi zastopniki - začasni zastopnik - vročanje pisanj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - vročanje - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - ugotavljanje časa vročitve - kraj vročanja - dejanski prejem pisanja - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, saj je bilo njegovo bivališče znano (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Ker je imel bivališče v tujini, bi mu lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, vendar šele po tem, ko bi ga ob prvi vročitvi pisanj neuspešno pozvalo, naj sam imenuje takega pooblaščenca (drugi odstavek 146. člena ZPP), česar ni storilo. Kljub temu se dolžnik ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, saj je pisanje prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090397
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 205, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev postopka zaradi stečaja - objava sklepa o preizkusu terjatev - prenehanje razloga za prekinitev - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - povabilo k prevzemu postopka - seznam preizkušenih terjatev - procesni sklep
Upnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da v primeru, ko je terjatev, ki je predmet pravdnega postopka, v stečajnem postopku priznana, v skladu z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. V takem primeru mora sodišče tožbo zavreči. V predmetnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se kot tožba šteje upnikov predlog za izvršbo, s katerim je upnik, med drugim, zahteval plačilo svoje terjatve (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče bo odločitev o pravnih posledicah v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je bila terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku v celoti priznana, lahko sprejelo v nadaljevanju tega postopa. Za pravilnost procesne odločitve o nadaljevanju postopka, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu, pa to dejstvo ni bistveno. V tej zvezi je pomembno le, ali so bili izpolnjeni pogoji za sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka. Ti pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP namreč prenehal razlog za prekinitev postopka, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, v skladu s katero se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodnik stečajnega upravitelja povabi, da prevzame postopek, pri čemer se v skladu s sodno prakso kot povabilo k prevzemu postopka šteje tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (prim. VSRS sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011; VSC sklep II Ip 153/2024 z dne 3. 7.2024).
ZFPPIPP člen 233, 233/2, 233/7, 233/9. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/1, 515/6.
stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme - slamnati direktor - zavrnitev dokaznega predloga - dejanski poslovodja - predujem za stroške stečajnega postopka - odgovornost poslovodstva - odgovornost direktorja - dva direktorja - delna razbremenitev odgovornosti
Deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da morajo v primeru iz drugega in sedmega odstavka istega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik ali sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.
Slamnati (nedelujoči) direktor se svoje odgovornosti za poslovanje družbe oziroma odgovornosti za vračilo predujma po 233. členu ZFPPIPP ne more razbremeniti s sklicevanjem na navideznost njegove vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090331
OZ člen 183. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14, 357. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/2, 301/4, 244, 244/1, 353, 365, 383, 386.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - pomanjkanje razlogov - objava sodbe v drugih medijih - začetek postopka osebnega stečaja nad toženo stranko - pravne posledice stečaja - prekoračitev tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno o upnikovem (dajatvenem) zahtevku za plačilo terjatve odločati samo s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 353. in 365. členom ZFPPIPP) in je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna domneva - preizkusno obdobje
ZFPPIPP v četrtem odstavku 399. člena našteva najbolj pogosta ravnanja, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta, pri čemer jih določa kot izpodbojne domneve. To velja tudi za domnevo po 6. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ker gre za izpodbojno domnevo, ne drži pritožbena navedba, da bi sodišče zaradi nedoseganja poplačila zahtevanih 10 % vseh prijavljenih terjatev do konca preizkusnega obdobja, moralo odpust obveznosti zavrniti. Dolžnik namreč lahko v postopku dokaže, da kljub ugotovljenemu ravnanju, ki je opredeljeno kot zakonska domneva nezadostnega prizadevanja za poplačilo upnikov (in s tem podlaga za zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti), ni ravnal nepošteno in nevestno.
Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške. Za plačilo teh obveznosti stečajni upravitelj potrebuje sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka zadošča, da je sodišče prve stopnje razpolagalo s podatkoma, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090103
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301, 301/2, 301/3, 301/4, 301/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - prenehanje razloga za prekinitev - osebni stečaj - nadaljevanje postopka
Ker je prenehal razlog za prekinitev izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ki je nastopil zaradi nastanka posledic postopka osebnega stečaja, se postopek nadaljuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090094
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - razveljavitev sklepa o začetku stečaja - vrnitev v nov postopek - pogoji za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka
Višje stečajno sodišče je razveljavilo sklep o začetku stečajnega postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Vendar pa navedeno ne pomeni, da je prenehal razlog za prekinitev danega izvršilnega postopka. Postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, te pa nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka v zakonu tako ni opore. Le če bi bil v pritožbenem postopku prvostopenjski sklep o začetku postopka stečaja spremenjen tako, da bi bil predlog za začetek tega postopka zavrnjen, bi bili odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka.
postopek osebnega stečaja - splošna razdelitvena masa - načrt prve razdelitve - pogojna terjatev - podlaga za oblikovanje rezervacij
Plačilo terjatve iz splošne razdelitvene mase se izvede na podlagi načrta posamezne razdelitve, če sta izpolnjeni dve predpostavki: 1. terjatev ob izdelavi načrta velja za priznano in 2. terjatev je nepogojna (prim. prvi odstavek 362. člena ZFPPIPP). Dejstvo, da je pritožnikova terjatev priznana, ni sporno. Za presojo oblikovanja rezervacije pa je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za pogojno terjatev. Zaradi tega je imelo sodišče prve stopnje za oblikovanje rezervacije podlago v zakonu. ZFPPIPP namreč ob prvi razdelitvi predvideva, da se v razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve še ni uresničil, v deležu iz tretjega odstavka 359. člena ZFPPIPP (2. točka drugega odstavka 362. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090102
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ločitvena pravica - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
V sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela.
Za odločitev v obravnavani zadevi sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.
stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma - pravica do vrnitve založenega zneska predujma - vračilo predujma - stečajna masa - poslovodstvo - odgovornost poslovodstva - poslovne odločitve člana poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - epidemija
Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik in vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma (drugi odstavek 233. člena ZFPPIPP) in morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - zavrženje vloge - vložila oseba brez procesne sposobnosti - sposobnost za opravljanje procesnih dejanj - ovira za opravo procesnega dejanja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - varstvo upnikov - vpliv na obseg stečajne mase
Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun nadomestila
Postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase se šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev.
Upravitelj ima pravico zahtevati nadomestilo za unovčenje in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase šele, ko sodišču predloži končni načrt razdelitve. Šele tedaj je mogoče ugotoviti obseg dejanj, ki jih je opravil upravitelj, ter na podlagi navedenih ugotovitev odločati o višini sorazmernega dela nadomestila, ki gre iz tega naslova upravitelju.
Materialnopravno pravilno je pritožbeno stališče upravitelja, da se nagrada obračuna od zneska unovčene stečajne mase, zmanjšane za vse preostale stroške, razen nagrade, ki se šele izračunava.
ZIZ člen 41. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-1, 131/2-2, 131/2-3, 131/2-4, 252, 296, 383, 390.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrženje izvršilnega predloga - začetek osebnega stečaja - dovoljenost izvršbe ali zavarovanja - prepoved vložitve predloga za izvršbo - čas nastanka terjatve - ovira za izvršbo - izjeme - verodostojna listina - sodna odločba - prednostne terjatve - prednostno poplačilo - stečajna masa
Položaj, ko se je nad dolžnikom pred vložitvijo predloga za izvršbo začel postopek zaradi insolventnosti, ZFPPIPP izrecno ureja v prvem odstavku 131. člena, ki se glede na 383. člen ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. Izvršilnemu sodišču navedena določba prepoveduje, da bi po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi ali zavarovanju. Izjeme od tega pravila so za dovolitev izvršbe določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnem stečaju pa še v 390. člena ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi upnik ne zahteva izvršbe za terjatev, ki se po 390. členu ZFPPIPP poplača iz stečajne mase prednostno, zato ostane še presoja, ali gre za katero od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Odgovor je negativen. Po navedeni določbi je namreč po začetku postopka zaradi insolventnosti sklep o izvršbi dopustno izdati le, ko gre za izvršbo na podlagi odločb, naštetih v 1. do 4. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ni pa v ZFPPIPP predvideno, da bi bilo po začetku postopka zaradi insolventnosti dopustno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi verodostojne listine.
Čeprav sicer drži, da začetek stečajnega postopka učinkuje le za terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tako to še ne pomeni, da je za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, kljub prej začetemu stečajnemu postopku, dopustno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju mimo določbe 131. člena ZFPPIPP, oziroma, ko gre za osebni stečaj, tudi mimo določbe 390. člena ZFPPIPP.