brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila stroškov predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Če pogoj obstoja stečajne mase, ki bi zagotavljala vsaj delno poplačilo upnikov, ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne, dolžnik pa zaradi tega, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
ZSV člen 100. ZZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - preživninska obveznost otrok - dolžnost preživljanja staršev - - neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožničina mati vedno izražala skrb za tožnico, in da je zgolj zaradi svojega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila večkrat dalj časa hospitalizirana, poskrbela, da so skrb zanjo prevzeli tožničini stari starši. Upoštevaje navedeno je zato odločitev o tem, da je tožnica dolžna na podlagi svoje preživninske obveznosti po določbi 124. člena ZZZDR prispevati k plačilu stroškov institucionalnega varstva, pravilna in zakonita, tožbeni ugovori, da gre za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov, pa neutemeljeni.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Iz navedbe tožnika, da kupuje plemenite kovine in druge izdelke z namenom, da bi jih zatem prodal naprej ter tako zaščitil svoje premoženje in dobil čim večji zaslužek, izhaja, da je predmete kupoval s pridobitnim namenom. Tožnik je tako opravljal pridobitno dejavnost, za opravljanje katere bi moral biti vpisan v ustrezni register.
ukrep stanovanjskega inšpektorja - prodaja nepremičnine - izvzem posameznega dela - varstvo kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb
Tožnica je za nepremičnino s kupcem – fizično osebo sklenila prodajno pogodbo, pri čemer je iz enostanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, izvzet posamezni del. Ker tako ne gre več za prodajo enotnega objekta, temveč posameznega dela, bi bilo na stavbi treba vzpostaviti etažno lastnino ter pripraviti splošne pogoje prodaje v smislu 3. točke prvega odstavka 5. člena ZVKSES.
Ni pravilno tožbeno stališče, da se za obravnavani primer ne morejo uporabiti določbe ZVKSES, ker je bila ob sklepanju prodajne pogodbe nepremičnina že v celoti dokončana oziroma je bila dokončana pred uveljavitvijo ZVKSES. Glede na določbo prvega odstavka 98. člena ZVKSES se namreč določbe tega zakona uporabljajo za (vse) prodajne pogodbe, sklenjene po uveljavitvi zakona.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - sklep o izvršbi - rubež - ugovor dolžnikovega dolžnika
S sklepom o izvršbi se dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine dolgovanega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune. Rubež denarnih sredstev se opravi z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžnikovemu dolžniku. Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen, ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
ZDoh-2 člen 5, 8, 9, 10, 35, 125. ZDoh-1 člen 23, 24, 119. ZDavP-2 člen 58.
dohodnina - akontacija dohodnine - davek od osebnih prejemkov - nerezident - dohodek z virom v Sloveniji - dohodek iz zaposlitve - zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku - plačnik davka
Davčni organ je utemeljeno zaključil, da je razmerje med tožečo stranko, fizičnimi osebami in družbo A. d.o.o. po vsebini še najbližje razmerjem, ki se vzpostavijo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja delavcev drugemu uporabniku. Na tej podlagi tudi sodišče ugotavlja, da obravnavana izplačila pomenijo dohodke z virom v Sloveniji, da gre za dohodke iz zaposlitve, ki bremenijo tožečo stranko, in da je tožeča stranka pravilno opredeljena kot njihov izplačevalec.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - postopek pred mednarodnimi sodišči - pravno varstvo zaradi nerazumno dolgega trajanja postopka
V obravnavani zadevi je sporno ali tožnik izpolnjuje vsebinski pogoj za dodelitev BPP za vložitev oz. začetek postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v zvezi z zavrženjem njegove ustavne pritožbe zaradi očitka kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin in kršenje pravic do učinkovitega pravnega sredstva ter v tej zvezi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in za BPP za zastopanje v postopku po ZVPSBNO. V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči, saj iz prvega odstavka 35. člena EKČP nedvomno izhaja, da morajo biti predhodno izčrpana vsa notranja pravna sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava v 6-mesecih od dneva, ko je bila sprejeta končna odločitev po notranjem pravu. Pravilna je tudi zavrnitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje v postopku po ZVPSBNO. Določba 3. člena ZVPSBNO je namenjena pospešitvi reševanja še obravnavane in nerešene zadeve, kar pa ni konkretnem primer. Glede na navedeno pa tudi zahteva po tretji točki 3. člena ZVPSBNO za pravično zadoščenje po 15. členu tega zakona nima podlage, saj to lahko vloži le oseba, ki je predhodno vložila nadzorstveno pritožbo in ki ji je bilo s sklepom ali obvestilom ugodeno, ali če je le-ta vložila rokovni predlog.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - pregled kanalizacije
Inšpekcijski organ lahko po 125. in 126. členu SZ-1 odredi, katera dela je treba izvesti in primeren rok za njihovo izvedbo, če skupni deli večstanovanjske stavbe niso vzdrževani v skladu z normativi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih stavb, ki jih s pravilnikom predpiše minister ter niso primerni za normalno rabo, ali če etažni lastnik ne zagotovi popravila v lastnem stanovanju oziroma če ne vzdržuje najemnega stanovanja v skladu z normativi, pa je to potrebno, da se odvrne škoda, ki se povzroča drugim stanovanjem ali skupnim delom večstanovanjske stavbe ali da se odvrne škoda, ki ogroža oziroma onemogoča normalno uporabo stanovanja.
ZEN člen 28, 28/1, 30, 30/2, 31, 31/3, 32, 32/2, 34, 34/2, 35, 35/2, 37, 39, 39/1, 39/1-4. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 3, 3/5, 4, 18, 18/2, 18/2-5.
ureditev meje - vlagatelj zahteve - elaborat - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - bistvena kršitev pravil postopka
Iz elaborata ureditve meje ni razvidno, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, zato v tej zadevi, ni mogoče preizkusiti, ali je geodet pravilno ugotovil, da se pokazana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra oziroma ali je ob pokazani meji pravilno določil še (z njegove strani) predlagano mejo.
ZDen člen 25, 25/7, 44, 44/1. Odlok o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
V obravnavanem primeru, ko gre za vrnitev kmetijskega zemljišča, mora upravni organ vrednost podržavljenega premoženja prvenstveno ugotoviti skladno z določbami Odloka o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije. Izvedenca ustrezne stroke pa mora imenovati šele, če se ta potreba izkaže v nadaljevanju postopka in je bil v tej smeri tudi podan ustrezni predlog.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - rok za vložitev predloga - začetek teka roka
Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, kdaj je bila sporna odločba strankam vročena, zato je upravni organ pravilno upošteval kot začetek štetja roka iz prvega odstavka 277. člena ZUP datum dokončnosti odločbe.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - popolna vloga - datum vložitve vloge - nepravilna uporaba materialnega predpisa
Na podlagi določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki predstavlja materialni predpis za zadeve dodelitve BPP, dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Določba drugega odstavka pa kot pogoj eksplicitno ne navaja „popolne prošnje za dodelitev BPP“. Res je, da mora biti vloga popolna in da mora vsebovati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava. Glede na jezikovno, sistemsko in razlago po samem namenu zakona iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki je materialni predpis, po mnenju sodišča ne izhaja, da se BPP dodeli prosilcu šele od vložitve popolne prošnje za dodelitev BPP.
ZVO-1 člen 146c. Javni poziv 6SUB-OB11 za pridobitev nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1, 9. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - nova naložba - upravni spor - tožbena novota
Iz določb javnega poziva sledi, da je mogoče uveljavljati nepovratno finančno spodbudo le za nove naložbe, to je za naložbe, ki bodo izvedene po oddaji vloge za pridobitev finančne spodbude.
Stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Sodišče lahko upošteva nova dejstva in dokaze kot tožbeni razlog le v primeru, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2, 66, 66/3. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 280, 280/1. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ničnost odločbe - nezmožnost izvršitve - javna cesta - komunalni vodi
Denacionalizacijske odločbe, s katero je v last in posest vrnjena nepremičnina, ki po zakonu šteje za javno cesto, ni mogoče izvršiti, saj so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
Komunalni vodi, ki potekajo pod zemeljskim površjem nepremičnine, niso sestavina te nepremičnine, zato ne predstavljajo ovire za vrnitev nepremičnine iz drugega odstavka 32. člena ZDen.
ZVrt člen 20b, 20b/8. Odlok o sprejemu otrok v vrtec člen 17, 27, 27/2, 27/2-2.
vrtec - sprejem otroka v vrtec - ugovor zoper odločitev komisije - odločba sveta vrtca - obrazložitev odločbe - upravni spor - kriteriji za sprejem otroka v vrtec - enostarševska družina - postopek pred pristojnim sodiščem za odločitev o varstvu in vzgoji otrok
Po osmem odstavku 20.b člena ZVrt lahko starši sprožijo upravni spor zoper odločitev sveta vrtca. Sodno varstvo v upravnem sporu in akt, ki se lahko izpodbija s tožbo, torej izrecno določa posebni zakon (ZVrt). Zato toženka ne more uspešno ugovarjati, da tožba ni vložena pravilno, oziroma da akt, ki se izpodbija, ni predmet upravnega spora po ZUS-1.
Po določbah ZVrt šele svet zavoda odloči z odločbo in je torej postopek pred tem, vključno z odločanjem komisije in vročanjem obvestil, šteti za (enoten) ugotovitveni postopek, ki šele pripelje do odločitve v stvari in s tem do izdaje odločbe. Ugovor zoper odločitev komisije torej nima narave pritožbe, zato tudi ni zakonske ovire za to, da se v ugovoru navajajo nova dejstva in dokazi, in s tem za dopolnjevanje oziroma spreminjanje v vlogi navedenih podatkov. Po določbah ZUP je namreč za odločitev relevantno pravno in dejansko stanje, kakršno obstaja ob izdaji odločbe. Pravilno in skladno z vrsto oziroma naravo postopka (javni poziv oziroma javni razpis) je tudi stališče, po katerem se lahko v ugovoru uveljavljajo le tista (nova) dejstva, ki so nastala do poteka roka za vpis otroka v vrtec, saj je le na ta način vsem udeležencem poziva zagotovljen enak položaj v postopku. Glede na povedano je torej tožnica lahko uveljavljala enostarševsko družino šele v ugovoru zoper obvestilo. Toženka pa jo je utemeljeno pozvala, da ta ugovor dopolni z dokazilom o tem, da je bil pred potekom roka za vpis otrok v vrtec začet oziroma da je še pred tem datumom pred pristojnim sodiščem tekel postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otroka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov
Od prosilca za BPP se pričakuje, da v postopku tudi sam prispeva k temu, da se v času, za katerega mu je BPP odobrena in vse do dneva dokončnega obračuna stroškov, pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči. Če prosilec že v prošnji za odobritev BPP teh dejstev ne navede po resnici, ne izpolnjuje pogojev za odobritev BPP.
ZS člen 87, 87/1, 87/4, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 8. ZUP člen 207, 207/1.
sodni cenilec - razširitev imenovanja za sodnega cenilca - univerzitetna izobrazba - sprememba poimenovanja strokovnega področja - ugotovitvena odločba
Tožnica je vložila zahtevo za razširitev imenovanja sodne cenilke na podpodročje nepremičnin v okviru področja gradbeništva. O takem zahtevku je bil organ dolžan odločiti. Vprašanje, ali bi moral izdati ugotovitveno odločbo na podlagi določila pravilnika, po katerem minister po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo v primeru, če se spremeni poimenovanje strokovnega področja, za katerega je bil cenilec imenovan, tako ni predmet obravnave v tem postopku. Tožnica pa lahko zahteva izdajo take odločbe, če meni, da ima uvedba podpodročja nepremičnin enak učinek kot sprememba poimenovanja podpodročja.
Cenilec lahko predlaga razširitev imenovanja za eno ali več strokovnih področij in podpodročij. Za razširitev imenovanja je treba izpolnjevati enake pogoje kot pri imenovanju za sodnega cenilca. Ker tožnica nima univerzitetne izobrazbe, kot to zahteva 5. točka prvega odstavka 87. člena v zvezi z 92. členom ZS, je toženka pri ugotavljanju pogojev za razširitev imenovanja na podpodročje nepremičnin pravilno uporabila četrti odstavek 87. člena ZS, po katerem je lahko za sodnega cenilca izjemoma imenovana tudi oseba, ki ima visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s področij, kjer primanjkuje sodnih cenilcev in ni kandidatov z ustrezno univerzitetno izobrazbo v zvezi z 8. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Na podlagi mnenja predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani je ugotovila, da potrebe po sodnih cenilcih za nepremičnine ni, in zato tožničin predlog za razširitev imenovanja pravilno zavrnila.
zemljiški kataster - sprememba podatkov zemljiškega katastra - naznanilni list - upravni akt - obnova postopka
Da naznanilni list z dne 11. 5. 1978, s katerim je bil zaključen postopek prenumeracije parcel št. 57/3 in št. 53/2 v parcelo št. 143, ni konkretni in posamični akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo oziroma da ni upravna odločba, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, in kot pravilnemu pritrjuje tudi izpodbijanemu sklepu, s katerim je ta organ tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgel kot nedovoljen.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - cestno podjetje - napačna uporaba materialnega prava
V primeru, da je izkazana vključenost cestnega podjetja, je treba priznati status iz točke j) sedme alineje 2. člena ZVV. Ker prvostopenjski organ omenjene zakonske določbe ni uporabil v smislu navedene razlage, ampak jo je interpretiral tako, kot da se nanaša samo na podjetja, ki so se poimenovala cestna podjetja, je nepravilno uporabil materialno pravo.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - datum pridobitve nepremičnine
Pri določitvi datuma pridobitve obstoječe nepremičnine je davčni organ izhajal iz napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine, ki jo je v skladu z 326. členom ZDavP-2 vložil sam tožnik. Zakaj je kot datum pridobitve nepremičnine v svoji napovedi navedel 7.5.2007, po odmeri davka pa si je premislil, tožnik ni pojasnil. Zato davčnemu organu ni mogoče očitati, da je ugotovil nepravilno dejansko stanje ali da je nepravilno uporabil 101. člen ZDoh-2.