izvršitelj - razrešitev izvršitelja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - nevestno delo v službi
Ker gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, pri čemer gre za nevestno delo izvršitelja pri opravljanju dejanj izvršbe, je ob legitimnosti cilja ničelne tolerance moralne nevrednosti oziroma oškodovanja javnega zaupanja, poseg tožene stranke v pravico tožnika iz 1. odst. 50. člena Ustave ustavno dopusten (test legitimnosti); z izpodbijanim ukrepom je mogoče zadovoljiti legitimen cilj (test primernosti) in je tudi nujen, saj če v takem primeru tožena stranka ne bi razrešila izvršitelja, legitimnega cilja ničelne tolerance ne bi bilo mogoče uresničevati (test nujnosti). Poseg je po oceni sodišča tudi sorazmeren v ožjem pomenu besede, saj je tožniku z izpodbijanim aktom onemogočeno samo opravljanje dejavnosti izvršbe in zavarovanja, ni pa kakor koli dodatno omejen pri pridobivanju dohodka, službe, kvalifikacij in ustvarjanja pogojev za socialno varnost, in je zato poseg v tožnikovo pravico sorazmeren z javnimi koristmi strank v postopkih izvršbe, ki so z vidika varstva človekovih pravic zelo pomembne in občutljive ter zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti in profesionalne etike izvajalcev te dejavnosti.
Inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje, ki je ena od oblik nedovoljene gradnje, je primarno investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje in šele podrejeno lastnik zemljišča. To pomeni, da je treba v postopku najprej ugotavljati, kdo je investitor oz. lastnik objekta in šele ko ugotovljena dejstva dajo zadostno podlago za sklep, da tega ni mogoče ugotoviti, pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa lastniku zemljišča, na katerem stoji nelegalno zgrajen objekt.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - predlagatelj obnove postopka
Ker je bila določba 74. člena ZGO-1 v času izdaje gradbenega dovoljenja še v veljavi in je ta takrat izrecno določala kot stranko samo investitorja, uporaba 43. člena ZUP, ki dovoljuje osebi, ki izkaže pravni interes udeleževati se postopka, ne pride v poštev. Glede na to, je tudi po določbi prvega odstavka 261. člena ZUP lahko obnovo upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja predlagala samo stranka, to je investitor, ne pa oseba, ki bi na podlagi dejanskih okoliščin sklepala, da bi ji moral biti priznan status stranskega udeleženca.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - pravna podlaga obdelave osebnih podatkov
Čeprav tožnik kot sporno navaja pravno vprašanje o statusu imetnika koncesije, to je koncesionarje za opravljanje dimnikarskih storitev za koncesijsko območje Mestne občine K., se sodišče v tem pogledu strinja s toženo stranko, da pri tem ne gre za pravno, pač pa dejansko vprašanje, glede katerega je tožena stranka v zadostni meri ugotovila vse pravno relevantne okoliščine na podlagi podatkov pristojnega resornega Ministrstva za okolje in prostor o koncesionarju, ki na zadevnem dimnikarskem območju K. opravlja na podlagi pravno veljavno sklenjene koncesijske pogodbe (skladno z 39. členom ZGJS) gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, navedeni podatki pa so tudi javno dostopni tudi na svetovnem spletu.
ZMZ člen 78, 78/1, 78/1-5. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 26, 27. URS člen 158. ZUP člen 225, 225/4.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - finančna pomoč v primeru nastanitve na zasebnem naslovu - pravnomočna odločba - materialna pravnomočnost - odprava pravnomočne odločbe - kršitev pravil postopka
Tožniku je bila z odločbo z dne 4. 4. 2012 finančna pomoč odobrena in to od dne 7. 3. 2012 do pravnomočno končanega postopka za mednarodno zaščito. Zoper navedeno odločbo ni bil sprožen upravni spor, kar pomeni, da je postala pravnomočna. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena.
Upravni organ v materialno pravnomočno odločbo, razen v primerih, ki so določeni v četrtem odstavku 225. člena ZUP, ne more posegati niti ob spremembi dejanskega niti ob spremembi pravnega stanja. Materialna pravnomočnost odločbe je inštitut, ki stranki zagotavlja pravno varnost in je ustavnopravno zavarovan.
Za neenako obravnavo čezmejnih delovnih migrantov in napotenih delavcev obstaja po presoji sodišča stvarno utemeljen razlog, ki neenako obravnavo teh dveh kategorij davčnih zavezancev opravičuje.
izgradnja mednarodnega mejnega prehoda - razlastitev - ugasnitev stvarnih in obligacijskih pravic na razlaščeni nepremičnini - zemljiški dolg - stavbna pravica - odkupna pravica - pogoji za ugasnitev pravic - javni interes - namen razlastitve
Obstoj odkupne pravice, zemljiškega dolga ter stavbne pravice bi bil po izvedeni razlastitvi nesorazmeren oziroma v nasprotju z razlastitvenim namenom, zato je odločitev, da se odkupna pravica na razlaščenih nepremičninah izbriše, pravilna.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti
Iz navedbe tožnika, da kupuje plemenite kovine in druge izdelke z namenom, da bi jih zatem prodal naprej ter tako zaščitil svoje premoženje in dobil čim večji zaslužek, izhaja, da je predmete kupoval s pridobitnim namenom. Tožnik je tako opravljal pridobitno dejavnost, za opravljanje katere bi moral biti vpisan v ustrezni register.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 85. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prestajanje kazni zapora - namestitev v poseben prostor - sodno varstvo - upravni spor - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe
Ker je tožnik s tožbo izrecno zahteval zgolj presojo zakonitosti izpodbijanega akta (o odstranitvi iz skupnih bivalnih in drugih prostorov in namestitvi v poseben prostor), ki po oceni sodišča ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ni pa vložil tožbe za presojo zakonitosti dejanja (skladno z določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1), v konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, zato jo je sodišče zavrglo.
ZSV člen 100. ZZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - preživninska obveznost otrok - dolžnost preživljanja staršev - - neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožničina mati vedno izražala skrb za tožnico, in da je zgolj zaradi svojega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila večkrat dalj časa hospitalizirana, poskrbela, da so skrb zanjo prevzeli tožničini stari starši. Upoštevaje navedeno je zato odločitev o tem, da je tožnica dolžna na podlagi svoje preživninske obveznosti po določbi 124. člena ZZZDR prispevati k plačilu stroškov institucionalnega varstva, pravilna in zakonita, tožbeni ugovori, da gre za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov, pa neutemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila stroškov predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Če pogoj obstoja stečajne mase, ki bi zagotavljala vsaj delno poplačilo upnikov, ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne, dolžnik pa zaradi tega, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv
V obravnavanem primeru gre za situacijo imenovanja tožnika v uradniški naziv iste stopnje zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je tožnik premeščen, z upoštevanjem sistemizacije konkretnega delovnega mesta. Sodišče je ob vpogledu v spise ugotovilo, da je po sistemizaciji na Policijski postaji na delovnem mestu višji policist – vodja policijskega okoliša možno v uradniškem nazivu X. stopnje imeti le naziv višji policist I, drugačen naziv pa na tem delovnem mestu po sistemizaciji v uradniškem nazivu X. stopnje sploh ni mogoč. Zaradi posledice premestitve tako prvostopenjski organ ni imel druge možnosti, kot da tožnika preimenuje v uradniški naziv višji policist I, saj bi sicer ravnal v nasprotju s sistemizacijo delovnih mest. Oba naziva, tako prejšnji kot sedanji, pa sta enake stopnje.
ZVPNPP člen 8, 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 8.
Tožnica za zaračunavanje stroškov za vodenje evidence nima podlage v veljavnem ceniku. Zaračunavanje storitve, ki ni vnaprej določena, pa je ravnanje, ki pomeni agresivno poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno v skladu z določbo 10. člena ZVPNPP.
uporabno dovoljenje - izdaja uporabnega dovoljenja - neskladna gradnja
V obravnavanem primeru gre za neskladno gradnjo in spremembe, ki so nastale med njo, so vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev. Sama notranja razporeditev prostorov res še ne pomeni spremembe pogojev gradbenega dovoljenja, vendar v primeru, če drugačna razporeditev prostorov pomeni spremembo zmogljivosti objekta (večje število enot), ima to za posledico neskladnost z izdanim gradbenim dovoljenjem.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa
Odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, se nagrada in potrebni izdatki ne izplačujejo po 2. poglavju temveč v skladu s 6. poglavjem ZOdvT, saj gre za izplačila iz državnega proračuna.
ZG člen 47. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 7.
koncesija - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pogoji za podelitev koncesije - prednostna pravica - tehnična sredstva
Pogoji v javnem razpisu so določeni z namenom, da se lahko postopek izvede pregledno in da je predmet razpisnega postopka dostopen vsem kandidatom pod enakimi pogoji. Javni razpis pa ne omogoča, da bi se lahko prednostna pravica podelitve koncesije dodelila pogojno, tako da bi upravičenec naknadno zagotovil potrebna tehnična sredstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - stroški za preživljanje prosilca
Na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo izdatki, ki jih ima prosilec za poravnavanje svojih obveznosti na podlagi administrativnih prepovedi, niti stroški, ki jih ima z lastnim preživljanjem.
ZGJS člen 5. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica člen 4, 5, 18.
inšpekcijski ukrep - ukrep komunalnega inšpektorja - vključitev v sistem ravnanja z odpadki
Tožnik bi se v skladu z občinskim odlokom moral vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki. Ker ni ravnal tako, mu je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - odvzem živali - načelo proste presoje dokazov
Ugotovitev inšpekcijskega organa, da pasjim mladičem niso bili zagotovljeni predpisani pogoji za bivanje, da ni bila zagotovljena predpisana oskrba za bolne živali, da tožnik nima prijavljene dejavnosti trgovine z živalmi, kakor tudi ne dejavnosti gojitve živali, temelji na vestni in skrbni presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.