dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - investicijska olajšava - olajšava za investiranje - pohištvo
Iz drugega odstavka 66.a člena ZDoh-2 jasno izhaja, da med opremo iz prvega odstavka tega člena ni mogoče šteti pohištva in pisarniške opreme. Pri tem pojem pohištva ni omejen niti glede namena, za katerega se uporablja, niti glede časa, v katerem se uporablja, niti glede prostora, v katerem se nahaja. Tožnik tako ni imel podlage, da pohištvo uveljavlja kot olajšavo za investiranje po prvem odstavku 66.a člena ZDoh-2.
stvarna pristojnost - ugovor dolžnika - davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - zarubljene premičnine v lasti tretjega - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa, ta pa temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje, kar pomeni, da veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je, kot zahteva ZUP, očitna, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe
Glede na določbe 16. člena ZDPN-2 za vračilo davka na promet nepremičnin ni dovolj, da se prodajna pogodba za nepremičnine razdre, temveč mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to je, da se pred tem zemljiškoknjižni prenos lastništva nepremičnin ne opravi. Povedano drugače: razdrtje pogodbe o prenosu nepremičnine se kot razlog za vračilo plačanega davka upošteva samo v primeru, če je bilo opravljeno še pred vpisom kupca kot lastnika nepremičnine v zemljiško knjigo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vrnitev poslovnih prostorov - skupni deli nepremičnine
V upravnem postopku denacionalizacije se o vzpostavitvi etažne lastnine ne more odločati na podlagi ZDen, kar izhaja tudi iz določb SPZ, saj lahko etažna lastnina nastane le na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe, ne pa tudi upravnega akta. Z vračilom bo stranka pridobila le tiste prostore, ki jih je s podržavljenjem izgubila, na skupnih prostorih in napravah pa bo pridobila ustrezen sorazmerni delež. Skupni prostori in naprave so v skladu z določbami SZ-1 last vseh posameznih etažnih lastnikov, kar pomeni, da mora tudi vrnjenim poslovnim prostorom pripadati ustrezen delež na skupnih delih in napravah.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - ugotavljanje istovetnosti prosilca - zamuda pri vložitvi prošenje za mednarodno zaščito - razlogi za zamudo
Tožena stranka mora najprej ugotovi dvom še z neko drugo okoliščino, kot je zgolj dejstvo, da tožnik nima uradnega dokumenta s sliko v smislu ZTuj-1 in na tej dodatni okoliščini oziroma okoliščinah tudi obrazložiti dvom v verodostojnost izkazane identitete. Tožena stranka tako opredeljenega dvoma v istovetnost v izpodbijanem aktu ni ugotavljala. Dvoma v istovetnost ni ugotovila drugače, kot zgolj z argumentom, da tožnik ni predložil uradnega dokumenta s sliko, kar pa je napačna uporaba materialnega prava. Zato je ta razlog za odvzem osebne svobode v izpodbijanem aktu nezakonit.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, ki so jih tožniku izdale slamnate družbe, ki na računih izkazanega in dolgovanega DDV niso plačali. Tožnik ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so mu izdajatelji računov tudi dejansko opravili zaračunane storitve oz. dobave.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 22, 23, 36. ZSVarPre člen 12, 12/1-1. ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 35/1, 37, 37/1, 37/1-8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne prepovedi - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je pravilno zaključil, da tožnikov lastni dohodek presega mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP tj. 520,00 EUR, ter da iz tega razloga glede na svoj finančni položaj ni upravičen do dodelitve redne BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP tudi ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.
Tožnik ni predložil ne dokazil, ki bi izkazovala stroške za njegovo zdravljenje, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, niti dokazil o izredni finančni obveznosti, za katero ni vedel in ni mogel nanjo računati in tudi ne dokazil o drugih razlogih, na katere ni mogel vplivati, pa se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti, zato ni podlage za priznanje izjemne BPP.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja zoper izvršilni naslov, tovrstnih ugovorov pa v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more slediti.
dohodnina - povprečenje - dohodki iz delovnega razmerja - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Glede na dikcijo 120. člena ZDoh-2 se povprečenje lahko uporabi samo v primeru, ko je davčni zavezanec prejel dohodke iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let na podlagi sodne odločbe.
ZUP člen 43, 142. ZEKom člen 22, 120. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem z (regulatorno) odločbo naloženih obveznosti nista v ničemer prizadeta pravni položaj oziroma pravna korist drugih konkurenčnih operaterjev.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe
Glede na 16. člen ZDPN-2 za vračilo davka na promet nepremičnin ni dovolj, da se prodajna pogodba za nepremičnine razdre, temveč mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to je, da se pred tem zemljiškoknjižni prenos lastništva nepremičnin ne opravi.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - povprečenje - izplačilo na podlagi upravne odločbe
Tožnica je dohodke iz preteklih let prejela v odmernem letu 2010, izplačani pa so ji bili na podlagi odločbe ZPIZ in s tem na podlagi upravne odločbe. Zato niso izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje iz 120. člena ZDoh-2.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zbornični prispevek - odmerna odločba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik pravilnosti sklepa o davčni izvršbi niti ne ugovarja. Smiselno ugovarja vsebini odmerne odločbe, s katero mu je bil odmerjen zbornični prispevek in ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom. S tem pa ne more uspeti, saj s (pri)tožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Zaključek o tem, da je razlastitev dela parcele 432/40 za dosego javne koristi nujno potrebna, je prvostopenjski organ oprl na ugotovitev o tem, da tožnik ni sprejel nobenega predloga, ki mu ga je v izogib razlastitvi ponudila razlastitvena upravičenka. Sodišče sodi, da je bilo v postopku zakonski zahtevi po ugotovitvi, da je razlastitev nujno potrebna, zadoščeno.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, ob tem, ko je ugotovil, da je zemljišče, na katero se nanaša z izpodbijano odločbo uvedeni razlastitveni postopek, predvideno za ureditev kategorizirane občinske ceste, ki je potrebna zaradi izboljšanja obstoječega neustreznega cestnega omrežja v tem delu in zaradi načrtovanih območij stanovanjske pozidave. Koristi, ki bodo nastale, tako presegajo težo posledic posega v tožnikovo lastninsko pravico.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
V postopku ponovnega preverjanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči je upravni organ pravilno ugotovil, da vrednost nepremičnin, ki ustrezata prosilčevemu solastnemu deležu, presega premoženjski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne glede na morebitni sodni postopek glede teh nepremičnin (ta trditev spisovno ni izkazana), sodišče takšnih okoliščin (obstoj postopa razdružitve nepremičnin) ne more upoštevati, ker zakonsko določilo, ki se nanaša na upoštevanje premoženja (13. člen ZBPP) za dodelitev BPP, takšnih izjem ne dopušča, pa tudi sicer gre za postopek odvzema BPP v drugem sodnem postopku in ne v postopku razdružitve solastnega premoženja.
Določba tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki se izrecno nanaša na „počitniške hiše oz. počitniška stanovanja“, in ki določa, da so zavezanci za plačilo tudi njihovi lastniki, daje pravno podlago za naložitev obveznosti tako pravnim kot fizičnim osebam kot lastnikom navedenih objektov.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je očitna, ko se to zahteva po določbah ZUP, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - povprečenje - povprečna davčna stopnja - izplačilo na podlagi sodne odločbe - izplačilo na podlagi upravne odločbe
Tožeči stranki je bila v letu 2008 na podlagi upravne odločbe ZPIZ Slovenije izplačano nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za čas od 14. 10. 2003 do 1. 7. 2008. Ker izplačilo ni bilo opravljeno na podlagi sodne odločbe, zakonski pogoji za povprečenje po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2 niso izpolnjeni. Pri tem, kot je presodilo Ustavno sodišče, zakonodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel razumnih razlogov za različno urejanje načina ugotavljanja davčne obveznosti zavezanca v primeru, ko je bil dohodek izplačan na podlagi sodne odločbe, ter v primeru, ko je bil izplačan na podlagi upravne odločbe ZPIZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku
Iz okoliščin primera ne izhaja, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti, česa je obdolžen, in da se ne bi bil sposoben braniti pred očitki vsebovanimi v zahtevi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Glede na načelo materialne resnice je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist. Dodelitev BPP bi bila tudi nesorazmerna glede na opis in težo očitanih kaznivih dejanj ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom iskanja materialne resnice.