Tožnik je vložil več prošenj z enako vsebino in sicer želi BPP za zastopanje na prvi in drugih stopnji v kazenskem postopku. Tožena stranka je ugotovila, da je o isti upravni zadevi že bil voden postopek, zato je tožnikovo prošnjo za BPP pravilno zavrgla.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 24/2. SZ člen 72, 72/1, 72/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - postopek razdružitve solastnine
Ker je tožnik toženec v postopku ugotovitve deleža in razdelitve skupnega premoženja, med drugim tudi sporne hiše, z njo oziroma njenim deležem v površini 38,50 m2 (glede na nedoločenost deleža tožnika kot skupnega lastnika niti ni jasno, na kakšen način naj bi razpolagal s tako opredeljenim delom hiše) do ugotovitve deležev in posledično delitve ne more razpolagati. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 38,50 m2, v kateri tožnik živi, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti kot premoženje prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
ZDoh-2 člen 98, 98/7, 98/7-1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost ob pridobitvi - na nepremičnini opravljene investicije in stroški vzdrževanja - plačilo zavezanca - upravni spor - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka v davčnem postopku ni uspela dokazati stroškov iz 1. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2. Po tej določbi se v vrednost kapitala ob pridobitvi všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine le, če jih je plačal zavezanec, v obravnavanem primeru torej tožeča stranka. Kot dokaz o plačilu računov je predložila svojo pisno izjavo, iz katere pa ne sledi, da je račune plačala sama; poleg tega izjava ni skladna s predloženimi računi. V primeru plačila z gotovino bi tožeča stranka kot plačnica morala razpolagati s potrdili (o zatrjevanih delnih) gotovinskih plačilih kot dokazom o poravnavi obveznosti, kar še zlasti velja ob upoštevanju vrednosti investicij, ki izhajajo iz predloženih računov.
V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je očitna, ko se to zahteva po določbah ZUP, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je, kot zahteva ZUP, očitna, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
ZIS člen 1, 107, 107/3, 107/9, 107a. ZIN člen 7, 7/2, 32, 32/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 144/3. URS člen 74, 74/2.
inšpekcijski ukrep - spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - primernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek - omejitev svobodne gospodarske pobude - svoboda opravljanja storitev v EU
Ukrep, ki je bil tožniku izrečen v skladu z devetim odstavkom 107. člena ZIS, je po presoji sodišča skladen s 74. členom Ustave RS. Naložen je bil namreč iz razlogov javne koristi, ki je za dosego legitimnega in stvarno upravičenega zasledovanega cilja, kot izhaja iz 1. člena ZIS, pravno dopusten in nujen. Z izpodbijano odločbo, ki v vsebinskem smislu predstavlja le izvršitev izvršljive odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki je gospodarska družba A. kot pravna naslovljenka ni spoštovala, po drugem subjektu, ni odločeno o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, zato pravica svobodnega opravljanja storitev v EU te družbe v postopku, vodenem na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS, ne more biti varovana.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja zoper izvršilni naslov, tovrstnih ugovorov pa v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more slediti.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe
Glede na 16. člen ZDPN-2 za vračilo davka na promet nepremičnin ni dovolj, da se prodajna pogodba za nepremičnine razdre, temveč mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to je, da se pred tem zemljiškoknjižni prenos lastništva nepremičnin ne opravi.
dohodnina - povprečenje - dohodki iz delovnega razmerja - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Glede na dikcijo 120. člena ZDoh-2 se povprečenje lahko uporabi samo v primeru, ko je davčni zavezanec prejel dohodke iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let na podlagi sodne odločbe.
Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP se skladno s 24. členom ZBPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Tožnik ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer zanikal niti ni dokazal nasprotnega. Le pavšalno je zatrjeval, da je upravičen do BPP, ter smiselno tudi, da je njegovo finančno stanje slabo. To pa odločitve ne more spremeniti, saj morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni ne le finančni, pač pa tudi objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP.
ZZDej člen 3, 3/2, 4, 4/1, 42, 42/1, 43. ZJZP člen 45, 45/4, 51, 51/2, 59. ZUP člen 177, 237, 237/2.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - zobozdravstvo - odločba o izbiri - obseg sodne kontrole - merila za vrednotenje vlog - potrdilo v tujem jeziku
Pri ocenjevanju, kateri izmed kandidatov, ki vsi izpolnjujejo pogoje, je po razpisnih merilih najugodnejši, je upravnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje in je v tem pogledu sodna presoja odločitve o podelitvi koncesije zadržana. Omeji se na presojo morebitne nezakonitosti meril, na presojo spoštovanja ZUP glede celovitosti, zadostne natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov ter presojo izvedbe postopka v skladu z načeli ZJZP.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - zdravstveno stanje prosilca
Določba 22. člena ZBPP določno opredeljuje kot pogoj za dodelitev izjemne BPP listinsko izkazane nastale stroške iz zdravstvenih razlogov, kar pa v spornem primeru ni bilo dokazano.
prodaja poslovnega deleža - dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - revalorizacija vrednosti kapitala
Dohodek od dobička iz kapitala glede na 17. člen ZDoh-1 spada med dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je v utemeljeno obnovljenem postopku odmere dohodnine v davčno osnovo, poleg dohodkov, ki jih je napovedal že tožnik sam, vključil tudi dobiček iz kapitala, ugotovljen s posebno (že pravnomočno) odločbo. Pri tem je bil upoštevan tudi v postopku odmere davka od dobička iz kapitala že obračunan in plačan davek.
Glede ugovora, da pri izračunu osnove za obdavčitev ni bila upoštevana revalorizirana vrednost nabavne vrednosti poslovnega deleža, sodišče poudarja, da je po določbi 90. člena ZDoh-1 davčna osnova pri dobičku iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi in da tako revalorizacija vrednosti kapitala v času pridobitve v ZDoh-1 ni bila določena.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 13.
dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev - velikost prevzete kmetije
Za zadostitev pogojev po javnem razpisu mora biti prevzeta kmetija večja od kmetije, ki jo je imel prosilec do tedaj v lasti, to se pravi, da se ne morejo prištevati še GERK-i iz prejšnjega kmetijskega gospodarstva, četudi je to ukinjeno.
ZUP člen 43, 142. ZEKom člen 22, 120. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem z (regulatorno) odločbo naloženih obveznosti nista v ničemer prizadeta pravni položaj oziroma pravna korist drugih konkurenčnih operaterjev.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - povprečenje - povprečna davčna stopnja - izplačilo na podlagi sodne odločbe - izplačilo na podlagi upravne odločbe
Tožeči stranki je bila v letu 2008 na podlagi upravne odločbe ZPIZ Slovenije izplačano nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za čas od 14. 10. 2003 do 1. 7. 2008. Ker izplačilo ni bilo opravljeno na podlagi sodne odločbe, zakonski pogoji za povprečenje po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2 niso izpolnjeni. Pri tem, kot je presodilo Ustavno sodišče, zakonodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel razumnih razlogov za različno urejanje načina ugotavljanja davčne obveznosti zavezanca v primeru, ko je bil dohodek izplačan na podlagi sodne odločbe, ter v primeru, ko je bil izplačan na podlagi upravne odločbe ZPIZ.
stvarna pristojnost - ugovor dolžnika - davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - zarubljene premičnine v lasti tretjega - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa, ta pa temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje, kar pomeni, da veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku
Iz okoliščin primera ne izhaja, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti, česa je obdolžen, in da se ne bi bil sposoben braniti pred očitki vsebovanimi v zahtevi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Glede na načelo materialne resnice je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist. Dodelitev BPP bi bila tudi nesorazmerna glede na opis in težo očitanih kaznivih dejanj ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom iskanja materialne resnice.
Določba tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki se izrecno nanaša na „počitniške hiše oz. počitniška stanovanja“, in ki določa, da so zavezanci za plačilo tudi njihovi lastniki, daje pravno podlago za naložitev obveznosti tako pravnim kot fizičnim osebam kot lastnikom navedenih objektov.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Zaključek o tem, da je razlastitev dela parcele 432/40 za dosego javne koristi nujno potrebna, je prvostopenjski organ oprl na ugotovitev o tem, da tožnik ni sprejel nobenega predloga, ki mu ga je v izogib razlastitvi ponudila razlastitvena upravičenka. Sodišče sodi, da je bilo v postopku zakonski zahtevi po ugotovitvi, da je razlastitev nujno potrebna, zadoščeno.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, ob tem, ko je ugotovil, da je zemljišče, na katero se nanaša z izpodbijano odločbo uvedeni razlastitveni postopek, predvideno za ureditev kategorizirane občinske ceste, ki je potrebna zaradi izboljšanja obstoječega neustreznega cestnega omrežja v tem delu in zaradi načrtovanih območij stanovanjske pozidave. Koristi, ki bodo nastale, tako presegajo težo posledic posega v tožnikovo lastninsko pravico.