upravni spor - rok za vložitev tožbe - tek roka med sodnimi počitnicami - zavrženje tožbe
V skladu z drugim odstavkom 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo in se sodna pisanja ne vročajo, razen če gre za nujne zadeve. ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Zaradi tega bi moral tožnik ne glede na sodne počitnice tožbo vložiti v zakonsko predpisanem roku.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - figurativni znak jabolka - dominanten del znaka
Sporni prijavljeni znak je figurativni barvni znak, ki ga predstavlja rdeče jabolko na zeleni podlagi in manjši zelen križ v belem krogu, vsebuje pa tudi besedne elemente, in sicer besedilo "kartica zvestobe LEKARNA LJUBLJANA". Znak tožnice - vložnice ugovora pa je figurativni znak brez besednih elementov in ga predstavlja stilizirana podoba odgriznjenega jabolka, zato se sodišče v celoti strinja z zaključkom Urada, da prijavljeni znak kot celota ni podoben znaku znamke tožnice, in da zato ni verjetnosti, da bi prišlo do zmede v javnosti in povezovanja znamk.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - iztek roka za dvig pošiljke v soboto - štetje rokov - zavrženje tožbe
Rok za dvig drugostopenjske odločbe se je iztekel v soboto, 10. 12. 2011. Splošno znano dejstvo je, da pošte v Sloveniji delajo tudi ob sobotah, zato ni bilo ovire za dvig drugostopenjske odločbe. Od naslednjega dne, torej od 11. 12. 2011, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 9. 1. 2012.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZZDej člen 80, 80/1, 80/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni nadzor - poročilo komisije - zavrženje tožbe
Dejstvo, da ZZDej in Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu izdajo odločbe predvidevata le, če komisija ugotovi nepravilnosti, ne pomeni, da je upravni spor dovoljen že zoper poročilo te komisije. ZZDej namreč komisiji, ki opravlja upravni nadzor, ne daje pooblastila za odločanje. Kaj takega ne izhaja niti iz določb zgoraj navedenega Pravilnika.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - odločitev o zahtevi za izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi tožničine zahteve za izločitev uradne osebe je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, v konkretnem primeru inšpekcijskega postopka zaradi nelegalne gradnje. V upravnem sporu pa se po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V obravnavanem primeru ne gre za tak sklep, zato zoper njega ni samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
V inšpekcijskem postopku zaradi nevarne gradnje je pomembno, da so vanj kot inšpekcijski zavezanci pritegnjeni vsi solastniki obravnavanega objekta, saj lahko le na ta način učinkovito zaščitijo svoje pravne interese. Odločanje o civilnopravnih razmerjih med inšpekcijskimi zavezanci oziroma poseganje v ta razmerja pa ne more biti predmet inšpekcijskega, temveč kvečjemu morebitnega sodnega postopka med solastniki.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - pogoji za sprejem začasnih ukrepov - utemeljena nevarnost
Obstoj PUP ne pomeni, da bi bil za območje prostorske ureditve že sprejet občinski lokacijski načrt in s tem kršena določba 3. točke drugega odstavka 81. člena ZUreP-1.
Besedilo občinskega odloka, ki opredeljuje območje zavarovanja, je prikazano tudi grafično, kar je razumljivo, saj območja severne obvoznice, razen če bi potekalo po parcelnih mejah, ni mogoče izraziti na drug način kot na grafiki, torej tako, da je to območje jasno in določno opredeljeno. Ker je tekstualni del navedenega člena natančno konkretiziran v grafični prilogi, je neutemeljena trditev, da iz odloka ne izhaja območje začasnih ukrepov, saj da predstavlja zapis „del“ pri posamezni parcelni številki nedoločljivo območje.
Tožnik se je v tožbi v prid svojemu stališču, da ni izkazana utemeljena nevarnost za sprejem začasnih ukrepov, skliceval le na splošni zapis v 2. členu zgoraj navedenega odloka, ni pa upošteval razlogov v predlogu odloka in jih ni konkretizirano izpodbijal v smislu, da te okoliščine ne pomenijo utemeljene nevarnosti iz prvega odstavka 81. člena ZUreP-1. Šele v pripravljalni vlogi je nato uveljavljal napačno sklepanje o obstoju utemeljene nevarnosti na podlagi ugotovljenih dejstev, kar pa je storil po roku iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek, v obravnavanem primeru pa je ta rok začel teči z objavo izpodbijanega akta (drugi odstavek 23. člena ZUS-1), zato je bil ta razlog za izpodbijanje Odloka naveden prepozno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - ugotovitvena tožba
Po četrtem odstavku 24. člena ZUS-1 po treh mesecih od dneva zamude ni več mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje, po petem odstavku istega člena pa zaradi zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje. Navedeni trimesečni rok se je v obravnavani zadevi iztekel dne 23. 5. 2012, tožba pa je bila oddana priporočeno na pošto dne 28. 5. 2012. Že pred vložitvijo tožbe je torej prišlo do situacije, ko v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, ki jo tožnik želi izpodbijati, ni bilo več mogoče vložiti ne revizije ne predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik torej z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi v ničemer spremenil oziroma izboljšal svojega pravnega položaja, kar pomeni, da za vložitev tožbe nima več pravnega interesa.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - osončenje
Minimalne načrtovane odmike se prikaže (v lokacijskih podatkih vodilne mape PGD) na certificiranem geodetskem načrtu, tožniki pa razen pavšalnih trditev o neustreznosti meritev odmikov niso z ničemer dokazovali, da so te linije odmikov na grafičnem prikazu neustrezne oz. da so njihovi objekti v naravi dejansko drugače postavljeni (ali potek mejne črte), kot je to razvidno iz geodetskega načrta. Tudi sicer so odmiki novogradnje (fasade in skrajne točke) tako od mej sosednjih zemljišč, kot od fasad sosednjih objektov del izreka izpodbijane odločbe. Če ob graditvi predvidenega objeta ti ne bodo zagotovljeni, bo šlo za neskladno oz. nelegalno gradnjo in bo to stvar inšpekcijskih postopkov.
Investitor, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je tega dolžan sanirati ne glede na to, ali je gradil na svojih zemljiščih ali zemljiščih v lasti tretjih oseb. Dejstvo, da je tožnikova žena solastnica nepremičnine, samo po sebi ne pomeni, da je tudi inšpekcijska zavezanka.
V postopku inšpekcijskega nadzora po ZGO-1 je pomembno le, ali je investitor objekt zgradil brez veljavnega gradbenega dovoljenja, in ne, ali bi bilo dovoljenje mogoče pridobiti.
javna cesta - inšpekcijski ukrep - kršitev pravil postopka - skrajšani ugotovitveni postopek - nepremičnina v zasebni lasti
Ker niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku, bi moral organ upoštevati postopkovna pravila, ki veljajo za posebni ugotovitveni postopek in stranki pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V ponovljenem postopku bo moral organ najprej ugotoviti, ali javna pot res poteka po zasebnem zemljišču, kakor zatrjuje tožnik ali ne.
denacionalizacija - prenos nepremičnine v začasno uporabo upravičencu - ugotovitvena sodba - odločitev o isti stvari - bistvena kršitev pravil postopka
V predhodnem sodnem postopku je sodišče z izdajo ugotovitvene sodbe (drugi odstavek 64. člena ZUS-1) zgolj ugotovilo nezakonitost sklepa, ni pa ga odpravilo in ni zadeve vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek, zato je upravni organ, s tem ko je z izpodbijanim sklepom o istem predlogu vlagateljic ponovno (enako) odločil bistveno kršil pravila postopka.
elektronske komunikacije - nadzor nad izvajanjem obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Med strankama ni sporno, da tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bil stranka, niti stranski udeleženec. Tožnik tudi ne zatrjuje, da naj bi mu toženka odločbo vročila kot stranki oziroma stranskemu udeležencu. Če pa tožnik ni imel zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdano upravno odločbo.
Vpis upravnika v register upravnikov je zgolj deklaratorne oziroma evidenčne narave. Upravni organ je pred vpisom upravnika v register dolžan preverjati le ali je bila pogodba o upravljanju z novim upravnikom sklenjena s predpisano večino za veljavno sklenitev pogodbe o upravljanju, ali je bila pogodba o upravljanju s prejšnjim upravnikom odpovedana in ali je potekel odpovedni rok za odstop od stare pogodbe o opravljanju storitev upravljanja. Organ v tem postopku torej ne sme preverjati pravilnosti sprejema sklepa o določitvi upravnika (kar se lahko preverja pred pristojnim sodiščem v pravdnem postopku), saj je podlaga za vpis v register upravnikov pogodba o opravljanju upravniških storitev.
tožba v upravnem sporu - pravnomočno razsojena zadeva - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - zavrženje tožbe
Kot je razvidno iz listin upravnih spisov in tega dejstva tožnika niti ne prerekata, je izpodbijana odločba postala pravnomočna dne 7. 10. 2008, tako da tožnika v isti zadevi ne moreta več začeti upravnega spora.
Glede zahteve, naj se izpodbijana odločba izreče za nično, sodišče poudarja, da bi tožnika morala najprej vložiti zahtevo za izrek ničnosti pri upravnem organu, ki je prvostopenjsko odločbo izdal. Šele potem, ko bi izkoristila vse pravne poti pri upravnem organu, bi lahko zoper odločitev organa, vložila tožbo pri tem sodišču.
Tožena stranka je pravilno in dovolj utemeljeno pojasnila, zakaj niso izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite, in tudi ne za priznanje subsidiarne zaščite. Pravilno je ugotovila, da tožnik ni poskušal pridobiti dokazil o svojem političnem udejstvovanju in sodelovanju v predvolilni kampaniji, ter da ni mogoče sprejeti pojasnila, da svojih osebnih dokumentov ni vzel s seboj.
Tožena stranka je pravilno uporabila določbo 28. člena ZMZ. Ne samo, da je pojasnila, zakaj ni podan pogoj iz 3. alineje 28. člena ZMZ, ampak je navedla, da glede na razloge, ki so navedeni v odločbi, ni mogoče verjeti, da bi tožniku ob vrnitvi v izvorno državo njemu osebno grozila smrtna kazen ali usmrtitev ali mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi. Navedla je, da se je prosilec v izvorno državo vedno znova vračal.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje
Hiša, na kateri so se izvajala dela, je razglašena za kulturni spomenik. Tožnica je izvajala dela na tem kulturnem objektu, ne da bi si za to pridobila kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po prisilni ustavitvi del z njimi ni nadaljevala, vendar pa stanja na objektu tudi ni uskladila s predhodnimi sanacijskimi zahtevami omenjenega zavoda. Zato ji je bila upravičeno naložena sanacija nedovoljenih del skladno z drugim odstavkom 115. člena ZVKD-1.
poprava krivic - žrtev medvojnega protipravnega odvzema življenja - status svojca žrtve - odločitev o zahtevi - zavrženje vloge
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožničin oče ubit 20. 9. 1944, status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja po ZPKri pa se nanaša zgolj na čas od 5. 5. 1945 do 2. 7 1990. Način odločitve tožene stranke, da se zahteva zavrže, je sicer napačen in bi izrek moral vsebovati vsebinsko odločitev. Ne glede na to pa se odločitev da preizkusiti, saj iz sklepa izhaja, da pokojni oče tožnice in s tem tudi tožnica ne izpolnjujeta pogojev, ki jih ZPKri zahteva za priznanje statusa žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja oziroma statusa svojca omenjene žrtve. Tožnica torej s svojim zahtevkom na podlagi ZPKri ne more uspeti, kar je bistveno za odločitev. Potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja, ki ga je priložila k tožbi, pa je bilo očitno izdano na podlagi ŽVN in ne ZPKri, zato za ta postopek ni relevantno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - predlog za odpust obveznosti - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru tožnik v vlogi za BPP ni navedel in tudi v postopku pred organom za BPP ni uveljavljal, da bo v postopku osebnega stečaja vložil predlog za odpust svojih obveznosti. Iz navedenih razlogov organ za BPP pri presoji, ali ima tožnik verjeten izgled za uspeh po 24. členu ZBPP, tudi ni presojal pogojev glede omenjenega predloga.
ZDavP-2 člen 76, 76/2, 77. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDoh-2 člen 18, 90.
davek od dohodka pravnih oseb - dohodnina - opcijska pogodba za vrednostne papirje - obračun premije - veliko finančno tveganje - poslovno povezane osebe - usklajeno delovanje poslovno povezanih oseb - ekonomski namen pogodbenega razmerja - navidezni pravni posel - dokazno breme
Kršitve določb ZDavP-2 o dokaznem bremenu, zlasti drugega odstavka 76. člena in 77. člena ZDavP-2, niso podane. Davčni organ je utemeljeno zahteval od tožeče stranke, da izkaže ekonomski namen obravnavanih poslov.
Vsebina opcijske pogodbe oziroma opcije v zakonu (ZTFI) ni določena. Zato se je davčni organ pri presoji vsebine opcijskih pogodb utemeljeno oprl na strokovno literaturo. Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, kateri razlogi so jo privedli do tega, da je sklenila opcijske pogodbe z obravnavano vsebino in kakšna so bila njene ekonomska pričakovanja, pa tudi ne, kaj je bil razlog za njihovo sklepanje v takšnem obsegu.
Kadar gre za pravno presojo, ni mogoče imenovati izvedencev.