Tožena stranka v postopku ni dokazala, prvič, da je izpolnila svojo zakonsko dolžnost po prvem odstavku 71. člena SZ-1, torej, da je tožeči stranki kot tretji osebi iz naslova dobave zemeljskega plina izpolnila zapadle denarne obveznosti glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika, in drugič, da je tožeči stranki na podlagi njene zahteve posredovala podatke o etažnem lastniku, ki svojih obveznosti ni plačal, torej podatke, ki bi bili potrebni tožeči stranki za vložitev tožbe zoper etažnega lastnika.
Pravdni stranki ob sklepanju pogodbe trajanja najemnega razmerja nista časovno omejili, temveč sta pogodbo sklenili za nedoločen čas. Tožnica kot lastnica je ob sklepanju pogodbe sicer imela pogodbeno svobodo, da se odloči glede trajanja najema. Ker trajanja najema ni omejila, je s tem sprejela pravne posledice, ki jih SZ-1 določa kot pogoje za odpoved najemnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas.
V dokaznem postopku se je torej izkazalo, da toženka v daljšem časovnem obdobju ni plačevala stroškov elektrike za skupne prostore, kar predstavlja krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe ne glede na sicer nizek znesek neplačanih stroškov. Natančna višina in specifikacija neplačanih stroškov glede na ugotovljeno dolgotrajno ponavljajočo se kršitev obveznosti iz najemne pogodbe niti nista bistveni in so pritožbeni očitki o nesklepčnosti tožbe zaradi pomanjkljivih trditev glede tega neutemeljeni.
Sodišče prve stopnje je predlagateljičin predlog zavrnilo, odločitev pa temelji na ugotovitvi, da je potreben celosten pristop k sanaciji kleti, sicer bi se na kletnem delu objekta še naprej povzročala škoda. Dela, ki so potrebna za delno sanacijo predlagateljičine kleti, pa so že vsebovana v sklepu etažnih lastnikov.
Stranka se sama lahko odreče lastnemu zaslišanju tako, da brez opravičljivega razloga na zaslišanje ne pride.