zastaranje izvršitve - prekinitev zastaranja - poziv za plačilo - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
Izdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila globe predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu sankcija ne sme izvršiti in v skladu z drugim odtavkom 44. člena ZP-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja globe oziroma denarne kazni.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - psihoaktivna zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - ugotavljanje prisotnosti psihoaktivnih snovi
Vendar pa se je strinjati s pritožbo, da v primeru, ko gre za uživanje takšnih psihoaktivnih zdravil, ki so v zvezi z navodilom za jemanje - uživanje tega zdravila označena s praznim trikotnikom, ne gre za absolutno prepoved vožnje motornega vozila, temveč je ta prepoved relativna in je v vsakem takem primeru potrebno ugotavljati morebiten vpliv takih zdravil za varno vožnjo v cestnem prometu, zlasti v primerih, ko je uživanje takega zdravila terapevtsko predpisano in ko lečeči zdravnik tako terapijo tudi na podlagi sprejete diagnoze uradno predpiše, uživalec takega zdravila pa predpisan način jemanja oziroma uživanja takega zdravila tudi dosledno spoštuje. Povsem drugače pa je v zvezi z uživanjem zdravila, ki je označeno s polnim trikotnikom, saj v tem primeru velja absolutna prepoved vožnje in zadostuje le ugotovitev o prisotnosti tega zdravila v krvi.
hišna preiskava - nezakonita hišna preiskava - hišna preiskava v nenavzočnosti obdolženca - odredba za hišno preiskavo
Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče dodaja, da ima prvostopno sodišče prav, da odločba prekrškovnega organa temelji na nezakonitem dokazu v zvezi z izvedbo hišne preiskave, ki je bila izvedena 8. 9. 2016. V skladu s 7. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 se tako v rednem, kot tudi v hitrem postopku o prekršku v zvezi z izvedbo hišne in osebne preiskave uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki pa v prvem odstavku člena 216 ZP-1 izrecno določa, da pri hišni preiskavi imajo pravico biti navzoči tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje oziroma njegov zastopnik (poleg dveh solenitetnih prič). Natančno branje zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča dne 8. 9. 2016 ne izkazuje, da je ob tej hišni preiskavi bil navzoč osumljenec F. H., ki naj ne bi na tem naslovu bival že več mesecev. Po povedanem je torej ključni razlog za zaključek o tem, da hišna preiskava 8. 9. 2016 ni bila izvedena v skladu z določbami ZKP ni v tem, da se je odredba za hišno preiskavo glasila na F. H., ne pa na storilca, kajti z vidika zakonitosti pridobljenih dokazov pri hišni preiskavi ni bistveno, ali je uporabnik prostora identičen z osebo, ki je navedena v odredbi, kajti podatek o lastniku stanovanja se uporablja zgolj zaradi identifikacije stanovanja, ki se preiskuje, ne pa zato, da bi se kakorkoli omejil krog upravičencev iz člena 36. Ustave RS in drugega odstavka člena 215 ZKP. Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je namreč ključna pomanjkljivost izvedene hišne preiskave v tem, da uporabniku ene izmed sob, to je storilcu M. Š., za katerega ne obstaja podatek, da na tem naslovu naj ne bi bival, ni bilo omogočeno, da bi bil pri izvedbi hišne preiskave navzoč, niti ni razvidno, da je o izvedbi hišne preiskave bil obveščen, kar je ključno za presojo o (ne)zakonitosti dokaza, na katerega se opira odločba prekrškovnega organa, katero je prvostopno sodišče ob uradnem preizkusu vložene ZSV (6. alineja člena 62.a ZP-1) povsem pravilno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/4, 56/8.
veljavno vozniško dovoljenje - vozniško dovoljenje kot listina - potrdilo o vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja
Pritožbene navedbe, v katerih pritožba trdi, da je obdolženec kljub temu, da je založil kartico (vozniško dovoljenje), še vedno imel pravico biti udeleženec v cestnem prometu, čeprav jo je založil, pa odpirajo vprašanje ločevanja med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo ter med vozniškim dovoljenjem kot upravno odločbo, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu.
Zato je v tem kontekstu pomemben podatek o tem ali je obdolžencu ob zglasitvi na UE 15. 12. 2017 bilo ponujeno potrdilo o veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja, ki bi veljalo do vročitve novega (kartice) vozniškega dovoljenja oziroma, ali je le-to bilo morebiti zadržano zaradi neplačila upravne takse, kar obdolženec v zagovoru tudi trdi. Slednja ugotovitev bo pomembna za presojo o tem, ali je obdolženec v kritičnem času vozil v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kot je to doslej zaključilo že prvostopno sodišče ali pa je ravnal le v nasprotju s prvim odstavkom člena 16 ZPrCP, ki vozniku nalaga, da ima vselej pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti v cestnem prometu.
ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - potrebni izdatki in nagrada zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov
Temeljno načelo glede stroškov postopka je, da stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek (prvi odstavek 144. člena ZP-1) in ima storilec (obdolženec) pravico do povračila potrebnih izdatkov in nagrade zagovornika le, če je bil postopek o prekršku zoper njega ustavljen.
Ker je sodišče pri odmeri nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika vezano na stroškovnik, ki ga ta priglaša, bi moral zagovornik v stroškovniku izrecno navesti, kateri priglašeni stroški se nanašajo izključno na procesna dejanja povezana s prekrškom, za katerega je bil postopek ustavljen.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00012511
ZP-1 člen 66, 66/3. ZPrCP člen 8.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - odgovornost lastnika vozila za prekršek - dokazna ocena
7. ZP-1 ne predpisuje posebej vsebine obrazložitve sodbe, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo (ZSV), iz obstoječe sodne prakse pa glede obsega presoje in obrazložitve sodbe (izdane v postopku odločanja o vloženi ZSV)1 izhaja, da prvostopno sodišče, ki odloča o vloženi ZSV mora ob smiselni uporabi drugega odstavka člena 167 ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom člena 59 ZP-1 oceniti vse relevantne navedbe vložene ZSV. Če tega ne stori, je podana (relativno) bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 167 ZP-1. Zato je v takih položajih potrebno razlikovati med položajem, ko sodišče v sodbi o ZSV ne presodi vseh navedb zahteve in položajem, ko sodba nima razlogov, ki ga kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00012109
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-5, 146, 146/1. ZKP člen 244, 244/1.
stroški postopka - posebni stroški - privedba - prisilna privedba priče - stroški prisilne privedbe - zaslišanje priče - neopravičen izostanek z naroka
Ker se priča A. A. kljub pravilnemu vabljenju ni zglasil na zaslišanje in svojega izostanka ni opravičil, mu je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi 146. člena ZP-1 utemeljeno in zakonito naložilo v plačilo zakrivljene stroške njegove privedbe.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012735
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 163, 163/9. ZCes-1 člen 5, 123a, 126. ZJC člen 3, 3/1. ZJC-B člen 19, 19/5. ZPrCP člen 65, 65/5.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - ustavitev in parkiranje - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - kategorizacija javnih cest - rok za uskladitev občinskih predpisov
Prvostopenjsko sodišče je nepravilno uporabilo določbo 123.a člena ZCes-1, na podlagi katere se za obstoječe javne ceste iz 19. člena ZJC-B ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, uporablja določba 5. člena tega zakona. Da je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločitvijo nepravilno uporabilo določbo 123.a člena ZCes-1, izhaja tudi iz stališča Vrhovnega sodišča RS v sodbi IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2014, da so po sprejeti razlagi 123.a člena ZCes-1 lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Ker je prvostopenjsko sodišče v dokaznem ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnine parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 00 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), je bila storilka na dan storitve prekrška 16. 6. 2014 dolžna spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, zato osebnega avtomobila ne bi smela parkirati na parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., po kateri poteka javna cesta (JP 793011). Na podlagi 126. člena ZCes-1 bi sicer morale občine svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve (do 1. 4. 2012), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je storilka 16. 6. 2014 kršila določbe ZPrCP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012141
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 68, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 24, 24/1, 107, 107/2, 107/3, 107/5, 107/12. ZUP člen 80, 80/1.
pravica do obrambe - izvajanje dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - preverjanje psihofizičnega stanja - načelo proste presoje dokazov - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zdravstveni razlogi storilca - dokazna ocena verodostojnosti prič - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - preizkus z etilometrom - dolžnost odrediti strokovni pregled
Obdolženec v pritožbi podaja svojo oceno izvedenih dokazov in izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje; izpodbijana sodba pa je jasno in argumentirano obrazložena; če se obdolženec z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno ne strinja, to ne pomeni, da obrazložitve ni.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih in ocenjenih dokazov utemeljeno zavrnilo obdolženčeve navedbe zagovora, da je policistoma, ko mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, povedal, da ne more pihati, zahteval je, da ga peljeta na strokovni pregled, in za to navedlo pravilne razloge; navedbe policistov, ki so skladne glede vseh odločilnih okoliščin (da obdolženec na kraju ni uveljavljal, da preizkusa alkoholiziranosti ne more opraviti zaradi zdravstvenega stanja), je utemeljeno ocenilo kot prepričljive in zato verodostojne.
Niti določba tretjega odstavka 107. člena ZPrCP in tudi ne katera druga določba 107. člena ZPrCP ne določa, da mora policist udeležencu, ki odkloni preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, odrediti še preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012095
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 163, 163/9. ZCes-1 člen 5, 123a, 126. ZJC člen 3, 3/1. ZJC-B člen 19. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-12, 65/5.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - ustavitev in parkiranje - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - kategorizacija javnih cest - rok za uskladitev občinskih predpisov
Ker je prvostopenjsko sodišče v dokaznem ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnine parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 00 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), je bila storilka na dan storitve prekrška 23. 7. 2014 dolžna spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, zato osebnega avtomobila ne bi smela parkirati na parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., po kateri poteka javna cesta (JP 793011). Na podlagi 126. člena ZCes-1 bi sicer morale občine svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve (do 1. 4. 2012), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je storilka 23. 7. 2014 kršila določbe ZPrCP.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012116
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 163, 163/9. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 123a. ZPrCP člen 27, 27/8. ZJC-B člen 19.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - varstvo javnega interesa - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga določbe - ustavitev in parkiranje - uporaba javnih cest - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti
Stališče sodišča prve stopnje, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, je preveč formalistično in v nasprotju z namenom določbe 123.a člena ZCes-1 ter z logično razlago te določbe, saj se varna uporaba javne ceste ne ogroža le z nespoštovanjem prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste iz 5. člena ZCes-1, temveč tudi s kršitvami 4. člena ZCes-1, ki določa uporabo javne ceste.
Prvostopenjsko sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnin parc. št. 01 in 02 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 01 in 02 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), zato je bil storilec na dan storitve prekrška 29. 1. 2015 dolžan spoštovati določbo 4. člena ZCes-1, ki ureja uporabo javnih cest, in posledično tudi določbe ZPrCP.
Presoja javnega interesa oziroma presoja kriterijev za razlastitev ne spada v stvarno pristojnost okrajnega sodišča, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog po določbah ZP-1, temveč v stvarno pristojnost razlastitvenih organov v razlastitvenem postopku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00011232
URS člen 29. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-4.
prekršek - prekoračitev hitrosti vožnje - domnevano dejstvo - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - razumen dvom - pravica do obrambe - prekluzija
Dejstvo, da pravna oseba, lastnica osebnega avtomobila, s katerim je bil storjen prekršek, prekrškovnemu organu v predpisanem roku ni posredovala podatkov, kdo je storilec prekrška, posledično pomeni le to, da se v tem primeru v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPrCP za prekršek kaznuje njegova odgovorna oseba, kateri pa morajo biti v postopku zagotovljena vsa temeljna ustavna jamstva poštenega postopka, to je med drugim pravica do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, kar obenem pomeni tudi pravico predložiti takšne razbremenilne dokaze, s katerimi izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva iz drugega odstavka 8. člena ZPrCP, da je storilka prekrška.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00012113
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (2010) člen 19, 19/1, 19/1-13, 19/3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. URS člen 28, 28/1.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - načelo zakonitosti - zdravstveni nadzor živil - prehrana - kakovost živil - promet z živili
Pri razlagi določbe 13. točke prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili je treba izhajati iz namena zakonodajalca; drugačna interpretacija pa bi izničila smisel zakonodaje o higieni živil in uradnega nadzora nad živili, to je varnega živila za potrošnike kot šibkejše stranke.
Glede na razlago materialnih in prekrškovnih določb v njihovi smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti ter soodvisnosti od drugih določb, norm, njihovih skupin in pravne ureditve celote, je mogoče zaključiti, da je v 13. točki prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili sankcionirano ravnanje pravne osebe, če ne zagotavlja skladnosti z zahtevami iz prvega oziroma drugega odstavka 5. člena Uredbe 852/2004/ES glede stalnega postopka ali postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, določenimi v (internih) navodilih pravne osebe.
Navedena dva prekrška sta v navideznem idealnem steku, saj so vsi zakoniti znaki drugega prekrška (deseti odstavek 101. člena ZPrCP) zajeti v prvem prekršku (deveti odstavek 27. člena ZPrCP), oziroma so vsi zakoniti znaki drugega prekrška konzumirani v zakonitih znakih prvega prekrška iz izreka izpodbijane sodbe. Na tak način je celotna prepovedana količina enega dejanja oziroma prekrška vsebovana v drugem, saj pri prvem prekršku obdolženec ni ravnal po predpisanem znaku pooblaščene uradne osebe oziroma policista, ki ga je ustavljal in na tak način ni zadostil namenu policista, da obdolženec vozilo ustavi in omogoči postopek, za povsem isti namen policistov pa gre v zvezi z obdolženčevo nadaljnjo vožnjo osebnega avtomobila, ko so mu policisti s službenim vozilom in modro svetilko ter kratkimi zvočnimi znaki s sireno sledili in gre za njihov isti namen, da obdolženec z vozilom ustavi in omogoči postopek, prav tako pa gre tudi za obdolženčevo isto vožnjo istega osebnega avtomobila na isti lokaciji, kar utemeljuje zaključek, da gre v obravnavani zadevi med navedenima dvema prekrškoma za navidezni idealni stek in drugačna ocena pomeni zgolj neupravičeno kopičenje prekrškov.
Zakonske določbe tretjega odstavka 24. člena ZOro-1, ki predpisuje, da posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv, ni mogoče tolmačiti tako, da so navedeni pogoji, pod katerimi se ne sme nositi ali prenašati orožja, predpisani kumulativno, to je na eni strani alkohol ali mamila, hkrati pa tudi takšno psihično stanje posameznika, da (zgolj) zaradi alkohola ali mamil očitno ni več zanesljiv.
ENERGETIKA - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL00014538
ZP-1 člen 14, 14/2, 15a, 17, 17/5, 66, 154. ZPOmK-1 člen 3, 3/1, 3/1-1, 9, 73, 73/1, 73/1-2, 73/2. EZ člen 4, 23, 23a, 23a/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja (2005) člen 14, 19. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 1.
obstoj prekrška - prepoved zlorabe prevladujočega položaja - podjetje - pojem podjetja - sistemski operater distribucijskega omrežja - obvezna državna gospodarska javna služba - omrežnina - obračunavanje omrežnine - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - pravica do pritožbe - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - globa, predpisana v razponu - razlogi za pritožbo
Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa nedvomno izhaja, da se očita storitev prekrška A. A. kot odgovorni osebi pravne osebe, ker je kot direktor postopal v imenu in na račun pravne osebe, pri čemer mora kot direktor pravne osebe razpolagati s posebnim znanjem, ki ga zahteva vodenje pravne osebe, in skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe ter je tako v izreku odločbe prekrškovnega organa nedvomno opredeljena odgovornost A. A. kot neposrednega storilca, ki mora skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, česar pa direktor ni upošteval, ker je prepustil EDP, da so zaračunavali PPJEE proizvajalcem (uporabnikom) električne energije v obliki obračuna na podlagi dejansko izmerjenih prevzetih količin, ne da bi te uporabnike enotno obravnavali na vsem enotnem slovenskem trgu proizvajalcev in odjemalcev električne energije.
Glede na zakonodajo in Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije z dne 21. 6. 2007 višje sodišče ugotavlja, da so dejansko in pravno pravilne ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča ter posledično pravilni razlogi odločbe o prekršku in sodbe, da je imela pravna oseba SODO d.o.o. monopol, ki ji je omogočal, da uporabnikom distribucijskega omrežja zaračunava obvezno plačevanje za storitve gospodarske javne službe (GJS) SODO.
Pravna in odgovorna oseba neutemeljeno izražata mnenje, da GJS SODO ni mogoče presojati z vidika skladnosti s pravili konkurence, ker ne predstavlja podjetja po 1. točki 3. člena ZPOmK-1, ki bi bilo podvrženo uporabi in spoštovanju 9. člena ZPOmK-1.
Dejstvo, ki ga uveljavlja pritožba, da je omrežnina za PPJEE javna dajatev, ki je prisilna in nepovratna in jo pravna oseba pobira na podlagi javnih pooblastil, nima nobenega vpliva na pravilnost ugotovitev, da se je dajatev nepravilno in v nasprotju s pravili konkurenčnega prava obračunavala uporabnikom elektrodistribucijskih omrežij s področja različnih EDP.
zahteva za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil storilec hkrati z zahtevo za sodno varstvo, je stvarno pristojen prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010585
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-5, 155/1-6, 155/2. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 13, 104, 104/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38, 2/1-50.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - prekoračitev obdolžilnega predloga - seznanitev s procesnim gradivom - cestni promet - vožnja pod vplivom alkohola - parkirišče
Iz obdolžilnega predloga jasno izhaja, da predlagatelj obdolžencu očita vožnjo v cestnem prometu; da je obdolženec vozil v cestnem prometu, pa se je nedvomno zavedal tudi sam, ko je obvestil policijo na interventno številko 113 in naznanil prometno nesrečo ter je želel prisotnost policistov na kraju prometne nesreče. Sodišče z izrekom sodbe (v katerem je navedlo, da je obdolženec vozil v cestnem prometu po parkirišču pri poslopju Občine ... pod vplivom alkohola z vrednostjo najmanj 0,98 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka; mg/l)) ni prekoračilo navedb obdolžilnega predloga ter je glede na podani opis v obdolžilnem predlogu in sodbi med njima podana objektivna in subjektivna identiteta.
Sodišče ni seznanilo obdolženca oziroma njegovega zagovornika z opravljenimi poizvedbami pri Občini ..., vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je šlo za nepomembno poizvedbo glede na to, da iz opisa prometne nesreče v obdolžilnem predlogu izhaja, da se je nesreča pripetila, ko sta A. A. in B. B. vozila po parkirnem prostoru pri poslopju Občine ... ter je iz opisa tako nedvomno razvidno, da gre za vožnjo v cestnem prometu v smislu pomena izraza "cestni promet", kot je opredeljen v točki 2 prvega odstavka 3. člena ZPrCP.
Na podlagi prvega odstavka 104. člena ZPrCP voznk ne sme voziti vozila, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola, sankcioniran pa je tudi že premik vozila pod vplivom alkohola.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. ZOro-1 člen 25, 25/1, 25/2, 81, 81/1, 81/1-7.
zahteva za sodno varstvo - napačna uporaba materialnega prava - hramba orožja - namen zakonske določbe
Določila 25. člena ZOro-1 glede hrambe orožja je potrebno presojati z vidika namena teh določb, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi, to je katerikoli osebi in ne konkretnemu vlomilcu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010599
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8. ZP-1 člen 114, 114/4, 157, 157/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prekluzija - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - neveljavno vozniško dovoljenje - tuje vozniško dovoljenje - izpovedba priče - ocena verodostojnosti priče
Obdolženčev zagovornik prvič šele v pritožbi uveljavlja, da je imel obdolženec 8. 6. 2017 veljavno vozniško dovoljenje Republike Hrvaške in da je bilo v času, ko je slovensko vozniško dovoljenje zamenjal za tuje vozniško dovoljenje, slovensko vozniško dovoljenje še veljavno, ne da bi kot prava uka stranka pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazal, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1), zato višje sodišče teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.
Prvostopenjsko sodišče je odločitev utemeljeno oprlo na izpovedbo policista, ki je vodil postopek z obdolžencem in je potem, ko je bil opozorjen, da je dolžan govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, kar ve o zadevi in da pomeni kriva izpovedba kaznivo dejanje, natančno in podrobno ter zato verodostojno opisal ugotovitve pri obdolženčevi kontroli; obdolženec pa v pritožbi niti ne izpodbija verodostojnosti izpovedbe policista.
PREBIVALIŠČE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00010591
ZP-1 člen 11a, 11a/1, 136, 136/1, 136/1-10. ZPPreb člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-7, 23/2. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3.
prekršek in kaznivo dejanje - postopek o prekršku - tujec - prijava začasnega prebivališča - nastanitveni objekt - ponarejanje listin
Ker zakonski znaki storilcu očitanih prekrškov po drugem odstavku 23. člena ZPPreb v zvezi s 1. oziroma 7. točko prvega odstavka 23. člena ZPPreb niso vsebovani v kaznivem dejanju ponarejanja listin po tretjem in prvem odstavku 251. člena KZ-1, je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek o prekršku zoper storilca po prvem odstavku 11.a člena ZP-1 ne vodi in se mu tudi ne izrekajo sankcije.