Pomanjkljivo konkretizacijo prvo sodišče protispisno utemeljuje z odsotnostjo navedbe kraja storitve prekrška, kajti iz odločbe prekrškovnega organa jasno izhaja, da naj bi se veterinarske storitve opravljale v dneh 25. 3. 2015, 9. 4. 2015 in 22. 7. 2015 pri rejcu R. G., na naslovu Z., zato je takšen časovno določen okvir dovolj jasen za identifikacijo dogodka, s katerim se obema storilkama očita opustitev po petem odstavku člena 36 ZVMS, pri čemer pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sam kraj storitve prekrška ni znak prekrška, kraj storitve je pomemben le z vidika identifikacije določenega dogodka.
Iz izreka dovolj jasno izhaja, da poslujoča veterinarka pri izdaji zdravila v DVP v nasprotju s pravilnikom ni vpisala podatka o identifikaciji živali ali skupine živali (2. alineja četrtega odstavka člena 15 tega pravilnika), za kar je zavezana v šestem odstavku člena 15 istega pravilnika, pa tudi iz samega opisa izhaja njena opustitev v nasprotju s pravilnikom. Zgolj odsotnost v izreku odločbe zapisanega člena pravilnika, kot pravilno pojmuje tudi pritožba, pa ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, zaradi katere bi bilo mogoče takšen izrek odločbe prekrškovnega organa označiti za pomanjkljivo konkretiziranega, posebej, ker iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja natančna obrazložitev zapovedne norme iz tretjega in četrtega odstavka člena 15 citiranega pravilnika, ki ga je izdal pristojni minister v skladu s petim odstavkom člena 36 ZVMS. Opis je namreč dovolj konkretiziran že, če iz njega izhajajo dejstva in okoliščine, ki kažejo na opustitev določnega ravnanja v nasprotju z zapovedno normo. Ker torej krovni zakon v zvezi z zagotavljanjem sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanja veterinarskih zdravil ZVMS, ki v členu 36 uzakonja način uporabe zdravil s strani pristojnih veterinarjev in napotuje na podzakonski akt, je v konkretnem primeru opustitev takega ravnanja potrebno presojati na podlagi prej citiranega pravilnika in sicer konkretno določbe člena 15, kar pa je v izreku odločbe prekrškovnega organa tudi zadostno konkretizirano vsemi tistimi relevantnimi dejstvi in okoliščinami, s katerimi se utemeljuje očitek o kršitvi te zapovedne norme veterinarja na podlagi navedenega podzakonskega akta.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00023334
ZP-1 člen 113a.
predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - obdolžilni predlog
Obdolžencu je bilo resda na kraju ugotovitve prekrška začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdano potrdilo o tem, iz katerega izhaja, da bo prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška zoper storilca predlagal, da se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje in da je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga. Vendar pa ta zapis v potrdilu predstavlja zgolj navedbo predvidenega postopanja organa, ki ga predlagatelj v skladu s 113.a členom ZP-1 mora opraviti, a če takega predloga naknadno dejansko ne vloži, ni mogoče na podlagi vsebine potrdila o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in obdolžilnega predloga šteti, da je s tem smiselno predlagan tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
Ker glede na pojasnjeno v predmetni zadevi v odsotnosti izrecnega predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ki bi bil vložen hkrati z obdolžilnim predlogom niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 29. 3. 2019, je pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ugodilo ter posledično (ob izkazani neodpravljivi pomanjkljivosti obdolžilnega predloga oz. odsotnosti predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja) sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 445/2019 z dne 29. 3. 2019 razveljavilo ter odločilo, da se začasno odvzeto vozniško dovoljenje nemudoma vrne obdolžencu (četrti odstavek 163. člena ZP-1).
razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - prosta presoja dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice - glavna in stranska sankcija - odvzem predmeta (osebnega avtomobila) - pravica do pravnega varstva - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - kršitev materialnih določb zakona - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb
Da je zasledovani cilj mogoče doseči prav z odvzemom predmetnega vozila, ki je last obdolženčeve partnerke B. P., je tudi po oceni pritožbenega sodišča že ustrezno utemeljilo prvostopenjsko sodišče. Obdolženi je namreč istovrstne prekrške v preteklosti že storil s tem osebnim avtomobilom znamke VW Golf, last B. P., zato glede na njuno partnersko povezanost obstoja realna nevarnost, da bi obdolženec do tega vozila še naprej imel dostop in z njim ponavljal prekrške, v kolikor se mu z odvzemom vozila to ne prepreči. Po oceni pritožbenega sodišča je podana tudi sorazmernost ukrepa odvzema predmeta v ožjem smislu, z vidika formalnega lastnika vozila, saj je B. P. ob seznanitvi prvostopenjske sodnice in predočenju, da je osebni avtomobil, ki je njena last, že bil v postopkih o prekršku začasno zasežen in glede na njeno odgovornost, kot lastnice motornega vozila za prekrške v cestnem prometu, izpovedala, da ji je odgovornost lastnika motornega vozila poznana, zato odvzem vozila ne pomeni nesorazmernega posega v ustavno zavarovano pravico do zasebne lastnine oziroma je podano sorazmerje med ciljem, ki se zasleduje z odvzemom vozila (varnostjo prometa) in posegom v lastninsko pravico lastnice vozila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00024769
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
strokovni pregled krvi - odklonitev strokovnega pregleda - odvzem urina - vožnja pod vplivom alkohola
Dokazna ocena teh izpovedi, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče je pokazala, da prvo sodišče utemeljeno ni sledilo obdolženčevemu zagovoru, da je zgolj pogojno odklonil strokovni pregled, ko je zahteval sterilno iglo, kajti dokazni postopek je pokazal, da so policisti ravnali povsem v skladu z navodili, ko so s seboj na strokovni pregled prinesli sterilni material in je bil le-ta pred obdolžencem tudi odprt, kar sicer nalagajo standardi tega medicinskega postopka in zato ne drži pritožbena navedba, da je poslujoča zdravnica pri tem poslovala po navodilih in sugestiji policista D. M., temveč prav obratno, obdolžencu je bilo nedvomno pojasnjeno, da je material sterilen, odločitev v zvezi s tem pa je sprejela tudi poslujoča zdravnica, obdolžencu pa je nekajkrat bila dana možnost, da sproducira tako urin, kot tudi da pristane na odvzem krvi, zato je pravilen zaključek prvega sodišča, da ni bil policist D. M. tisti, ki je prekinil opravo strokovnega pregleda, temveč prav nasprotno, kot je pravilno zaključilo prvo sodišče, je bil obdolženec tisti, ki se je izmikal opravi strokovnega pregleda v zvezi z odvzemom telesnih tekočin kljub ustreznim pojasnilom in zagotovilom medicinske stroke, da je ves uporabljen medicinski material sterilen, nekajkrat pa mu je bila ponujena tudi možnost, da se z oddajo urina počaka.
dovoljenost zahteve za sodno varstvo - plačilo polovičnega zneska globe - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku
Iz določbe prvega odstavka člena 57.c ZP-1 izhaja, da kršitelj, ki ne vloži ZSV zoper PN, plača polovico izrečene globe, če le-to poravna v 8-ih dneh po pravnomočnosti. V primeru, če pa plača polovično globo pred pravnomočnostjo, pa ZSV in ugovor zoper PN nista dovoljena, razen če je storilec v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Že novela ZP-1H je namreč v novem členu 57.c izrecno določila, da če kršitelj plača polovico globe pred pravnomočnostjo, ZSV zoper odločbo prekrškovnega organa oziroma PN ni dovoljena, taka ureditev pa je bila še dopolnjena z novelo ZP-1I, ki pa je v navedenem pravilu dodala še izjemo, v skladu s katero ima kršitelj pravico do vložitve ZSV zoper PN oziroma odločbo o prekršku tudi v primeru, če je v skladu z določbami tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo. Takšna situacija pa je predvidena v določbi sedmega odstavka člena 57 ZP-1, po kateri mora kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, plačati globo takoj na kraju prekrška in za takšen primer gre tudi v obravnavanem primeru, ko je bil PN izdan v skladu z določbo prvega odstavka člena 201 ZP-1, v skladu s katerim prekrškovni organ odloči, da se odločba izvrši takoj ne glede na ZSV oziroma pritožbo, če spozna, da bi storilec lahko onemogočil izvršitev odločbe prekrškovnega organa, saj v nasprotnem primeru lahko prekrškovni organ izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s petim odstavkom člena 201 ZP-1.
ZP-1 člen 25, 25/1, 137, 137/2. ZVoz-1( Zakon o voznikih 2016) člen 56, 56/11, 64, 64/6.
odvzem predmetov - ustavitev postopka o prekršku - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Na podlagi okoliščine, da se šteje, da je obvestilo o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja obdolžencu vročeno 5. 5. 2018, obdolžencu ni mogoče z gotovostjo očitati, da je 5. 5. 2018 ob 10.30 uri vedel, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in da se z njim ne sme izkazovati in da je s tem, ko se je kljub temu odločil za vožnjo z motornim vozilom in da se bo policistom izkazal z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, privolil v posledice tj. storitev prekrška.
Ker je bila stranska sankcija odvzema motornega vozila Honda Civic izrečena zaradi storitve prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1, pritožbeno sodišče pa je postopek zaradi tega prekrška ustavilo, obdolžencu ni mogoče določiti in izreči stranske sankcije odvzema motornega vozila znamke Honda, tip Civic, na podlagi prvega odstavak 25. člena ZP-1. To pa ne pomeni, da je s tem odpadla tudi vsakršna pravna podlaga za izrek odvzema premdetov, saj drugi odstavek 137. člena ZP-1 omogoča odvzem predmetov tudi, če je postpek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
Storilec se je na tak način ves čas postopka skliceval na to, da v času storitve obravnavanega prekrška ni bil v svojem vozilu, pri tem pa se je skliceval na dokaz, ki ga je predložil prekrškovni organ, ta dokaz pa je sodišče prve stopnje izvedlo tudi z dodatno povečavo navedene fotografije, z vpogledom vanjo in zatem s primerjavo osebe v vozilu s storilcem. Storilec je na tak način nedvomno predložil razbremenilni dokaz s predlogom za izvedbo dokaza prekrškovnega organa oziroma navedene fotografije, sodišče pa je v skladu z načelom proste presoje dokazov ocenilo, da je storilec s tem dokazom izkazal razumen dvom glede domnevanega dejstva, da naj bi on v časovnih in krajevnih okoliščinah iz plačilnega naloga prekrškovnega organa z dne 16. 8. 2018 vozil svoj osebni avtomobil.
izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravni pouk - učinki pravnomočnosti - pravica do pritožbe
V zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče ravnalo nepremišljeno, saj je ta sklep izdalo, ne da bi vedelo, kdaj je obdolženec prejel sodbo istega sodišča, kar je ključno za ustrezen pravni pouk na navedenem sklepu. Skladno z določbo tretjega odstavka 113.d člena ZP-1 zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, je dovoljena pritožba samo skupaj s pritožbo zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, če pa je ta pravnomočna, pa s pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V času izdaje sklepa sodišča prve stopnje z dne 6. 2. 2019 sodba istega sodišča z dne 28. 1. 2019 še ni bila pravnomočna, temveč je to postala dva dni po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep 6. 2. 2019, kar pomeni, da je le-to formalno pravno sicer podalo pravi pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija v pritožbi zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, vendar pa je na tak način dejansko obdolžencu to preprečilo, saj je obdolženec ta sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 2. 2019, kar pomeni tri dni po pravnomočnosti navedene sodbe. V teh okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo počakati in se prepričati o datumu vročitve sodbe z dne 28. 1. 2019 obdolžencu, počakati na njeno pravnomočnost in zatem izdati navedeni sklep z ustreznim pravnim poukom, da obdolženec to odločitev lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00022085
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/10. ZP-1 člen 25, 25/1, 105, 105/4.
odločba o sankciji za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - pogoji za izrek stranske sankcije - obdolžilni predlog - obrazložitev ocene - pritožba predlagatelja
Ko je izrek stranske sankcije pri prekršku predpisan kot fakultativen, mora prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu obrazložiti oceno, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po ZP-1.
Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato za izpodbijanje odločitve prvostopenjskega sodišča ne zadoščajo le navedbe, kaj je predlagateljica navedla v obdolžilnem predlogu, in le pavšalne pritožbene navedbe glede prejšnjega življenja obdolženca (ki je specialni povratnik) in ponovitvene nevarnosti, temveč bi morala pritožnica pritožbene navedbe, da je mogoče obdolžencu le z izrekom odvzema motornega vozila, ki je njegova last, preprečiti posest vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila, podkrepiti z dokazili, saj ne zadoščajo samo navedbe glede obdolženčeve stopnje odgovornosti.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-5. ZKP člen 240.a, 244, 244.a.
prisilna privedba priče - pravica do sodelovanja pri dokazovanju
Res je, da se je pritožnica na prvostopenjskem sodišču zglasila, kar je zabeleženo z uradnim zaznamkom, ki je sestavni del spisovnega gradiva, vendar pa je pritožnica takrat izrazila, da se na zaslišanju ne bi rada soočila z obdolženo, kar je še dodatno potrdila z dopisom. Obdolženka je na zaslišanju izrazila voljo, da želi biti prisotna pri izvedbi nadaljnjih dokazov, kar je tudi dokaz z zaslišanjem priče (pritožnice). Gre za z Ustavo zajamčeno pravico obdolženke v postopku o prekršku, ki ji zagotavlja sojenje v njeni navzočnosti in uresničevanje pravice do poštenega postopka, kar ji sodišče mora zagotoviti. Pritožnica pa je izrecno izjavila, da ne želi, da bi pri njenem zaslišanju bila prisotna obdolženka, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče utemeljeno prisotnost pritožnice na razpisanem zaslišanju zagotovilo z odredbo o privedbi pritožnice.
odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - predkaznovanost - vožnja pod vplivom alkohola - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pravilna pa je tudi odločitev o izreku stranske sankcije odvzema osebnega vozila. Pri odločanju za določitev in izrek te stranske sankcije je prvostopenjsko sodišče upoštevalo, da zaseženo vozilo ni last obdolženca, temveč je lastnica in uporabnica tega vozila S. Ž. Zato je sodišče prve stopnje pri izreku stranske sankcije pogoje za izrek te sankcije presojalo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, ko lastnik odvzetega predmeta ni obdolženi in v 8. točki obrazložitve izpostavilo, da je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 7/98 z dne 30. 9. 1998 potrebno presoditi, ali je podano sorazmerje med ciljem, ki se zasleduje tj. varnostjo cestnega prometa in posegom v lastninsko pravico kot zagotovljeno ustavno kategorijo. Neutemeljeno je tudi obdolženčevo stališče, da njegova predkaznovanost ne more imeti take teže, da se vozilo, ki ni njegova last, vzame lastnici. Predkaznovanost je sodišče dolžno upoštevati v okviru presoje potrebnosti izreka te stranske sankcije in v konkretni zadevi podatki o obdolženčevi predkaznovanosti jasno in nedvoumno nakazujejo na nujnost izreka te stranske sankcije, saj je obdolženec specialni povratnik, ki ga od ponavljanja prekrškov ne odvrnejo niti doslej izrečene sankcije, vključno z odvzemom vozila, pri čemer pa ni mogoče spregledati niti dejstva, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je bil pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar predstavlja prekršek, za katerega bi se vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem izrekla stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vpliv alkohola na obdolženčeve vozne sposobnosti pa je razviden iz navedb v obdolžilnem predlogu, da so policisti obdolženca obravnavali ravno na podlagi prijave občana, ki je vozil za obdolžencem in klical policijo zaradi obdolženčeve nezanesljive vožnje. Ob tako izkazanih okoliščinah ima v nasprotju z obdolženčevim pritožbeno izraženim mnenjem varovanje življenja in zdravja ljudi nedvomno večjo težo kot lastninska pravice lastnice vozila.
Vprašanje razumljivosti in pravočasnosti vlog v prekrškovnem postopku je skladno z 2. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 urejeno v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), ki v prvem odstavku člena 76 določa, da je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali pa vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom (elektronsko vlogo), overjenim s kvalificiranim potrdilom, pri čemer se pisna vloga v fizični obliki vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču, medtem ko se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Tako pisne, kot tudi vloge, ki so poslane po elektronski poti pa morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je potrebno, da so sposobne za vsebinsko obravnavo ter podpisane, pri čemer pa vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom. Zato se po prepričanju pritožbenega sodišča ni strinjati s pojasnili prekrškovnega organa v odgovoru z dne 11. 12. 2018 o tem, da se določbe členov 14 in 15 ZEPT nanašajo tudi na vloge, ki so sicer v izvirniku izdane v elektronski obliki, nato pa nepodpisane poslane po navadni pošti, saj se obe navedeni določbi nahajata v tretjem poglavju Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki posebej določa način in pogoje le za elektronski podpis, ne pa na vloge, ki so poslane sodišču z navadno pošto, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je prekrškovni organ s priporočeno pošiljko po pošti 23. 11. 2018 sodišču poslal pritožbo v predmetni prekrškovni zadevi, ki je bila nepodpisana. Ali skrajšano: vloge, ki so poslane po elektronski pošti in ki so podpisane z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom so popolne, četudi ne vsebujejo lastnoročnega podpisa pooblaščene osebe, temveč le elektronski podpis, ki ga lahko prejemnik v vsakem trenutku tudi preveri, medtem ko morajo biti pisne vloge v fizični obliki, ki so poslane po pošti ali pa izročene neposredno sodišču, lastnoročno podpisane, saj so v nasprotnem primeru nepopolne in v takih primerih sodišče zahteva od vložnika, da nepodpisano vlogo dopolni. Če tega ne stori, pa se takšno vlogo zavrže.
ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/5. ZRev-2 člen 39, 39/2, 39/2-1. ZP-1 člen 6a, 8, 25a, 26, 26/6. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3. Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES člen 1.
prekršek in odgovornost zanj - javno naročanje - razpisna dokumentacija - kršitev pravil revidiranja - neresnična izjava ali dokazilo v ponudbi - administrativna napaka - dejanska zmota - zakonski znaki prekrška - izločitev iz postopka javnega naročanja - prekršek neznatnega pomena - sankcija za prekršek - splošna pravila za odmero sankcije
Pritožbi ne problematizirata ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolžena pravna oseba kot ponudnik v postopku oddaje javnega naročila dala izjavo, ki jo je v njenem imenu in na njen račun lastnoročno podpisal direktor - odgovorna oseba A. A., da pravna oseba ni v postopku pri Agenciji za nadzor nad revidiranjem ali da ni bil s strani Agencije izrečen ukrep, temveč v pritožbenih navedbah uveljavljata, da je bila izjava dana in podpisana v zmoti, češ da je predsednik sveta naročnika v posvetu z revizorko izrazil stališče, da se izjava ne nanaša na pravno osebo, temveč na osebo revizorja, ki je bil namenjen za izvedbo postopka revizije pri naročniku, kar je bil predmet javnega naročila. Sodišče prve stopnje je navedeno zatrjevano dejstvo utemeljeno zavrnilo ter se pri tem prepričljivo oprlo tudi na listinsko dokumentacijo, zlasti na izjavo o izpolnjevanju pogojev, ki jo je v imenu ponudnika podpisal njen direktor A. A., iz katere že z jezikovno razlago besedila izjave, ko je uporabljena dikcija „nismo v postopku“ jasno izhaja, da se je izjava nanašala na pravno osebo in ne na posameznega revizorja, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Ob tem pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da se predmetna izjava že po naravi stvari ter na logični in izkustveni ravni ni mogla nanašati na osebo revizorja, ker posamezni revizor niti ni bil ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, temveč je ponudnik bila obdolžena pravna oseba, v imenu katere je ponudbo oddal njen direktor.
Pritožba obdolžene pravne osebe tudi neutemeljeno uveljavlja, da naj bi se kot relevantna izjava za obstoj prekrška lahko upoštevala le tista izjava, ki bi bila neresnična o okoliščinah kršenja pravil revidiranja, obdolžena pravna oseba pa je bila v postopku pri Agenciji le zaradi administrativne napake v statističnem poročanju. Navedenega pritožbenega stališča pritožbeno sodišče ne sprejema in zato tudi zavrača sklicevanje pritožbe na Uredbo EU št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.4.2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES, po kateri po stališču pritožbe administrativne napake v statističnem poročanju niso napake pri revidiranju in ne predstavljajo kršitev pravil revidiranja.
Določba 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 je jasna in kot prekršek določa dejanje, s katerim ponudnik v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo. Resničnost izjave pa se presoja glede na pogoje, ki jih v razpisni dokumentaciji v postopku oddaje javnega naročila zahteva naročnik. V konkretnem primeru ni dvoma, da je naročnik kot pogoj za ponudnika zahteval izjavo, da ponudnik ni v postopku pri Agenciji, ali da mu s strani Agencije ni izrečen ukrep.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00020846
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-6. ZPrCP člen 106, 106/1, 106/2, 106/3, 107, 107/7, 107/9, 108, 108/8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nedovoljen dokaz - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - psihoaktivna zdravila - predhodni postopek - strokovni pregled
Obdolžencu je bil odrejen strokovni pregled na ugotovitev prisotnosti psihoaktivnih zdravil brez predhodno zakonito izvedenega postopka za obstoj suma prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, zato se sodba opira na nezakonito pridobljen dokaz.
Ker je poročilo ISM edini dokaz, ki izkazuje prisotnost psihoaktivnega zdravila v krvi obdolženca, je višje sodišče postopek zoper obdolženca glede prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
delno odvzeta poslovna sposobnost - storilec, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost - procesno dejanje - vloga storilca - pritožba - upravičena oseba za vložitev pritožbe - stalni skrbnik
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. Vloge, ki jih takšna oseba vloži samostojno, se zato v sodnih postopkih ne upoštevajo, zaradi česar teh vlog ni mogoče obravnavati in o njih odločiti kot o procesnih vlogah.
začetek postopka o prekršku - postopek o prekršku proti mladoletniku - zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - načelo materialne resnice - vzgojni ukrep - izbira vzgojnega ukrepa
Ker obdolžilni predlog temelji izključno na prijavi prijavitelja in vsebuje le povzetek njegove prijave; nikjer pa ni opažanj oziroma ugotovitev policistov (ob ogledu kraja dogodka), bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati policista in ugotoviti, ali in na kakšen način so policisti preverili prijavo prijavitelja.
Sodišče prve stopnje bi moralo že glede na načelo iskanja materialne resnice in ob dejstvu, da mladoletnik očitke zanika, samo opraviti vse možne poizvedbe o materialnih in personalnih dokazih, ki bi kazali na utemeljenost (resničnost) prijave prijavitelja, pri čemer je mladoletnikov oče že ves čas opozarjal na neverodostojnost prijavitelja.
V primeru odločitve za izrek vzgojnega ukrepa mladoletniku sodišče upošteva, da se praviloma najprej poseže po najmilejšem vzgojnem ukrepu, ki glede na 1. alineo prvega odstavka 33. člena ZP-1 predstavlja ukor ter se ta izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa zlasti, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
ZP-1 člen 48c, 48c/1, 48c/6, 58. URS člen 11. ZUP člen 62. ZSKZDČEU-1 člen 196, 197.
uradni jezik - jezik, ki ga obdolženec razume - izdaja odločbe
Vsi oblastni organi v Republiki Sloveniji so dolžni poslovati in voditi postopke v uradnem jeziku tj. slovenščini (oz. italijanščini ali madžarščini na območjih občin, kjer živi posamezna narodna skupnost) in uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje v postopku, ne more niti voditi postopka, niti izdati odločbe v jeziku, ki ni uradni jezik v Republiki Sloveniji, tudi če ta jezik odlično obvlada. Zato mora biti odločba o prekršku vedno izdana v uradnem jeziku države izdaje, storilcu pa poleg izvirnika odločbe v slovenskem jeziku vročen tudi prevod odločbe oz. vsaj prevod pomembnejših delov, če obstaja razlog za domnevo, da storilec ne razume slovenskega jezika.
nastanitveni objekt - stanodajalec - pristojni organ
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo.
V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00019748
ZP-1 člen 8, 31, 31/1, 34, 35, 35/1, 36, 36/2, 36/2-10, 133, 133/1. KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
postopek o prekršku proti mladoletniku - načelo neposrednosti - smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika - silobran - vzgojni ukrepi - izbira vzgojnega ukrepa - vzgojni ukrep navodila in prepovedi - ukor
Ker je sodišče prve stopnje v postopku mladoletnika zaslišalo, se v odločbi o prekršku (sklepu) utemeljeno opira na navedbe mladoletnika podane pred sodiščem.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da mladoletnikova reakcija na izzivanje mld. B. B. ne vsebuje znakov silobrana, temveč mladoletnikovo postopanje, ki ga je sam opisal, da je najprej mladoletnika udaril enkrat v ramo, nato pa ga je udaril še večkrat v trebuh, ter obrazec o poškodbi kažejo na vrsto udarcev in udarnino trebušne stene in površinske poškodbe drugih delov glave, udarnine, torej zelo agresivno postopanje mladoletnika.
Pritožba navaja, da bi sodišče moralo pridobiti poročilo šole o vedenju mladoletnika, vendar starša, ki sta bila sicer prisotna na zaslišanju mladoletnika in ki sta tudi njegova zakonita zastopnika, tekom postopka pri sodišču nista dala nobenega dokaznega predloga in tako tudi ne predloga za pridobitev poročila šole o predhodnih vedenjih mladoletnika.
Po določbi prvega odstavka 35. člena ZP-1 se ukor izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
Burna reakcija mladoletnika na suvanje sošolca (udarec v ramo ter več udarcev po celem telesu, med drugim v trebuh ter premet preko noge, da je B. B. padel po tleh in še z glavo zadel v steno), nedvomno kaže na agresijo mladoletnika, zaradi česar je potreben bolj strokoven pristop, kot pa ga mladoletniku lahko nudita starša; predvsem pa ni mogoče zaključiti, da bi bilo postopanje mladoletnika take (mladostno nedolžne) narave, da ne bi bilo potrebno izreči drugega vzgojnega ukrepa in da bi ga bilo mogoče pripisati le nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00019750
ZP-1 člen 11a, 11a/3, 103, 103/3, 113a, 113a/1, 113b, 113b/1.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - prekrškovni organ - državni tožilec - rok za vložitev predloga - prekršek in kaznivo dejanje
Ker obdolžilni predlog glede na izrecno določbo tretjega odstavka 103. člena ZP-1 lahko vloži tudi državni tožilec, je šteti, da sme v okviru predloga za uvedbo postopka vložiti tudi predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
Državni tožilec je moral najprej presoditi, ali bo začel s postopkom v zvezi s kaznivim dejanjem in šele po tej odločitvi je bilo mogoče vložiti obdolžilni predlog in hkrati predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja.