predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - prepozen predlog - nova dejstva in dokazi
Če storilec v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stnaja na podlagi novih dejstev in dokazov, mora za verjetno izkazati, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati v postopku na prvi stopnji, pri tem pa mora navesti dokaze, da storilec k pritožbi ni priložil nobenih dokazil o zatrjevani hospitalizaciji v PB Vojnik v času od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020, zaradi česar takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.
predlog za nadomestitev globe - pravočasnost predloga - začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za plačilo globe po pravnomočnem plačilnem nalogu začne teči z naslednjim dnem od vročitve sodbe o zahtevi za sodno varstvo, za katero je bila zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog zavrnjena, s tem pa je določen tudi rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Glede na datum, ki ga je prekrškovni organ navedel na potrdilu o izvršljivosti plačilnega naloga, je bila sodba o zahtevi za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog storilki vročena 16. 3. 2020 in ne šele julija 2020.
Tudi če bi šteli, da je tek roka za plačilo globe po plačilnem nalogu Policijske postaje ... bil pretrgan po Zakonu o začasnih ukrepih in zadržanja rokov v sodnih in upravnih postopkih, ki je začel veljati 29. 3. 2020, bi se rok za plačilo iztekel 13. 6. 2020 in bi tudi v tem primeru storilkin predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, ki je vložen 8. 7. 2020, bilo šteti kot prepozen.
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (2020) člen 2. ZP-1 člen 114, 114/4, 154, 154-3.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev zdravniškega spričevala - nova dejstva in dokazi - prekluzija
Ker se obdolženec na narok ni zglasil niti ni v pisnem zagovoru navajal obrambnih dejstev, obdolženca zadene prekluzija pri uveljavljanju pritožbenega razloga iz 3. točke 154. člena ZP-1.
Sodišče je materialnopravno pravilno uporabilo določila Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ter pravilno ugotovilo, da pri obdolžencu avtomatičnega podaljšanja ni bilo, temveč bi sam moral poskrbeti za pridobitev zdravniškega spričevala pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja .
ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-2, 56/1-3, 56/1-4, 56/8, 56/10. ZP-1 člen 23, 136, 136/1, 136/1-1. Prekršajni zakon (Prekrškovni zakon, Hrvaška, 2007) člen 50, 50/1, 50/1-6, 58. Konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija) člen 42.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja - jurisdikcija Republike Hrvaške
Začasni ukrep, ki je bil izrečen v zvezi z obdolženčevo pravico uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Hrvaške, se ne razteza in nima veljavnosti na območju Republike Slovenije.
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1 potrebno ugotoviti ne samo, da se kršitelj nedostojno vede na javnem kraju oz. se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena ZJRM-1, temveč mora pri drugem nastati posledica takšnega kršiteljevega ravnanja, da je torej treba ugotoviti tudi, da je kršitelj pri drugem vzbudil vznemirjanje ali razburjanje ali se počutil ogroženega ali da je tako ravnanje škodovalo njegovemu ugledu.
zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Zagovornica utemeljeno izpostavlja, da je v vlogi 17. 12. 2019 predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke, sodišče pa o tem dokaznem predlogu sploh ni odločalo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč res ne izhaja, da bi sodišče sploh omenilo tak dokazni predlog, kateremu očitno ni sledilo, ni pa obrazložilo zakaj takšnega dokaznega predloga ni upoštevalo.
plačilo polovične globe za prekršek - neprilagojena hitrost - konkretizacija zakonskih znakov - zahteva za sodno varstvo
Zato je po mnenju pritožbenega sodišča plačilo polovične globe pred pravnomočnostjo v smislu drugega stavka prvega odstavka 57. c člena ZP-1 razumeti kot plačilo polovične globe pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.1 Plačilo polovične globe po vložitvi zahteve za sodno varstvo pa ne pomeni odpovedi že vloženi zahtevi za sodno varstvo, treba šteti, da se je odpovedal pravici do plačila polovične globe in ne zahtevi za sodno varstvo.
Iz zgoraj povzetega opisa dejanskega stanja pa ni razvidno, kakšne razmere naj bi bile v trenutku vožnje na vozišču in katerim konkretnim razmeram oz. okoliščinam bi storilka morala prilagoditi hitrost vožnje, zaradi česar dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, ni mogoče šteti za prekršek.
V okviru presoje pravilnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je bila zavržena storilčeva pritožba zoper sodbo prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog se pritožbeno sodišče ne sme in ne more spuščati v vprašanje dokazanosti prekrška, za katerega je bilo storilcu s plačilnim nalogom Postaje prometne policije ... z dne 9. 8. 2018 izrečena globa.
ZSRib člen 25, 25/1, 25/1-13, 26, 26/2, 66, 66/1, 66/1-6, 66/3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ribolov - prepoved ribolova - sladkovodno ribištvo - izjeme - dovoljenje ministra - izdelava raziskave - opis prekrška v izreku - zakonski znaki prekrška
Raziskava ni zakonski znak prekrška iz prvega odstavka 25. člena ZSRib, temveč je zakonski znak prepovedan ribolov, česar pa odločba o prekršku v konkretizaciji dejanja ne očita, razen tega pa v opisu dejanja tudi ni konkretizirano, s čim je bila kršena 13. alineja prvega odstavka 25. člena ZSRib, saj ni opisano, na kakšen način se je izvajal prepovedan ribolov.
ZP-1 člen 66, 66/2, 66/8, 114, 114/4, 154, 154-1, 154-2, 154-4. ZOro-1 člen 81, 81/1, 81/1-4, 81/2. URS člen 22, 29.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - odvzem predmetov - vrednost odvzetega predmeta - pravica do izjave - pravica do izvajanja dokazov
V odločbi o prekršku je izrecno navedeno, koliko in katera vrsta nabojev se storilcu odvzema, s čimer je zadoščeno jasnosti in določnosti izrekanja stranske sankcije odvzema predmetov.
Iz besedila drugega odstavka 66. člena ZP-1 jasno izhaja, da je pritožba dopustna, če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov, kar pomeni da navedeni znesek velja tako za odvzem predmetov, kot tudi za odvzem premoženjske koristi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izpolnjen zakonski pogoj za pritožbo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, za kar pa ni potrebovalo ravnati po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 in storilca o preizkusu dovoljenosti pritožbe obveščati, zaradi česar ni podana kršitev pravice do izjave in do izvajanja dokazov v korist storilca.
ZPrCP člen 8, 8/1, 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 7, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/10.
domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti - načelo in dubio pro reo
Obrnjeno dokazno breme iz 8. člena ZPrCP velja le za vsakokratnega lastnika ali uporabnika vozila (takega, ki mu je dano vozilo v trajno uporabo, če npr. lastnik nima veljavnega vozniškega dovoljenja).
Za obdolženo C. C, ki ni niti lastnica niti v evidencah navedena uporabnica konkretnega motornega vozila, obrnjeno dokazno breme ne more veljati in tudi ni bila dolžna „dokazati“ svojega alibija, temveč bi moralo sodišče prve stopnje obdolženki dokazati storitev prekrška in onkraj razumnega dvoma ugotoviti, da je prav obdolžena C. C. konkretnega dne vozila osebni avto LJ 000 in opravila preizkus alkoholiziranosti; sicer velja domneva nedolžnosti iz 7. člena ZP-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037472
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5-6.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe vozila
Prvostopenjsko sodišče je zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 8. člena ZPrCP, iz katere izhaja zakonska domneva, da je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila voznik vozila.
ZP-1 člen 19a, 19a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 2, 2-9, 4.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo, da mora storilec preostanek globe plačati v 30. dneh od pravnomočnosti sodbe, je rok za plačilo globe (glede na to, da zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 roki v nenujnih sodnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020) iztekel v sredo 17. 6. 2020.
Čeprav ni izkazano, da bi bil storilec seznanjen z vsebino dopisa oziroma obvestila o izvršitve sankcije po 124. členu ZIKS-1, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec ni vedel za datum, ko mu je prenehalo veljati vozniško dovoljenje oziroma da v času vožnje motornega vozila ni vedel, da je njegovo vozniško dovoljenje neveljavno in da se z njim ne sme izkazovati policistom. V predmetni zadevi pouk v sklepu EPVD 15/2016 z dne 15. 3. 2018 bil jasnejši in je bilo izrecno zapisano, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, s katerim je pritožba zavrnjena, storilcu pa je bilo dobro znano, da mu je bil ta sklep vročen 4. 12. 2018, kar pa je v tej zadevi tudi ključno.
vožnja pod vplivom alkohola - koncentracija alkohola v izdihanem zraku
Obdolžencu se očita vožnja pod vplivom alkohola okoli 12.00 ure, medtem ko je preizkus alkoholiziranosti bil opravljen ob 13.50 uri, vendar je sodišče prve stopnje pri tem pravilno upoštevalo, da se zaužiti alkohol razgrajuje v jetrih, ki za razgradnjo alkohola v organizmu potrebujejo določen čas in pravilno sklepalo na to, da je ob izpovedbi obdolženca, da je na parkirišču spal uro in pol pred prihodom policistov, koncentracija alkohola v izdihanem zraku obdolženca v času vožnje bila celo višja od 0,90 miligrama na liter izdihanega zraka. Ob takih dejanskih okoliščinah natančno ugotavljanje koncentracije v času vožnje motornega vozila ni potrebno, saj koncentracija alkohola v obdolženčevem organizmu v času vožnje zagotovo ni mogla biti nižja od 0,52 miligrama na liter izdihanega zraka.
Nepomembna je pritožbeno izpostavljena okoliščina, ali je obdolženec v trenutku, ko se je odločil za vožnjo, čutil vpliv alkohola.
Ne držijo pritožbene navedbe, da koncentracija alkohola v izdihanem zraku kratek čas po zaužitju ne more biti enaka, kot po tem, ko alkohol prične učinkovati. Velja namreč ravno nasprotno, da je koncentracija alkohola v izdihanem zraku neposredno po zaužitju alkoholnih pijač višja kot čez čas, saj se alkohol nekaj časa zadrži v ustih in posledično tudi v sapi. Ravno zato je tudi predpisano 15-minutno čakanje pred opravo preizkusa.
Nobenega dvoma ni o tem, da je obdolženec pri taki vzvratni vožnji zapeljal čez robnik, ki označuje konec parkirnega prostora in zapeljal na travo ter pri tem trčil v drevo. Ne glede na to kakšna škoda je nastala na drevesu, je obdolžencu utemeljeno očitati, da se pred parkiranjem ni v zadostni meri prepričal, da lahko to stori varno za premoženje, med katero spadajo tudi drevesa.
Za obstoj prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 mora biti poleg kršiteljevega izzivanja, vzpodbujanja k pretepu, drznega, nasilnega, nesramnega, žaljivega ali podobnega vedenja, izkazano tudi, da je pri drugemu nastala posledica v obliki občutka poniženosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
ZP-1 člen 66, 66/3. ZG člen 77c, 77c/1, 77c/1 - 3.
dejansko stanje prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija - skladišče - prevoz lesa - vodenje poslovnih knjig in evidenc
S pritožbenimi navedbami, da izjavi zaslišanega storilca, da lesa po dobavnicah, ki sta navedeni v odločbi o prekršku, sploh ni v skladišču, ampak ga je direktno peljal naprej, nikakor ni verjeti, da predložena dokumentacija dokazuje ravno nasprotno ter nadaljnje podrobno analiziranje posameznih dokumentov (dobavnice 6/18, povratnice št. 015218, dobavnice 25/18 in popratnice št. 015214) predstavlja podajanje lastne dokazne ocene ter uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ sodišču očita, da je pri odločanju upoštevalo dokaze, ki jih zaradi prekluzije ne bi smelo upoštevati.
Drži, da je odgovorna oseba pravne osebe ob zaslišanju na sodišču 12. 11. 2019 v spis vložila „popratnico za oblo drvo“ z dne 18. 1. 2018, mednarodni tovorni list CMR in popratnico za drugo dobavnico z dne 19. 3. 2018, vendar pa s predložitvijo takih dokumentov ni bila prekludirana, saj gre za dokumente, s katerimi je prekrškovni organ razpolagal že ob inšpekcijskem pregledu in izdaji odločbe o prekršku.
Razlogi o dokazanosti zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška so si nasprotujoči in pomanjkljivi ter posledično nerazumljivi, saj ni jasno, ali je sodišče postopek o prekršku ustavilo, ker ni dokazano, da bi storilec oškodovanca agresivno pozival k pretepu, ali ker ni dokazano, da bi s svojim ravnanjem pri oškodovancu izzval občutke prizadetosti in prestrašenosti, hkrati pa se ni opredelilo do zasledovanja, ki je prav tako zakonski znak storilcu očitanega prekrška in občutkov, ki jih je zasledovanje vzbudilo pri oškodovancu.
ZP-1 člen 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
odmera sankcije pod mejo - posebne olajševalne okoliščine - specialni povratnik - globa za prekršek - prepoved reformatio in peius - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odmera sankcije - glavna in stranska sankcija - finančna stiska
Predlagatelj postopka o prekršku, ki je na kraju kršitve obdolženemu zasegel osebni avtomobil, je v obdolžilnem predlogu prvostopenjskemu sodišču predlagal odvzem osebnega avtomobila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, vendar pa prvostopenjsko sodišče predlagane stranske sankcije ni izreklo in je v izreku sodbe navedlo, da je bil zaseženi osebni avtomobil vrnjen lastnici. Obrazložitev prvostopenjske sodbe bi zato morala vsebovati razloge, zakaj sodišče predlagane stranske sankcije odvzema predmetov ni izreklo, česar pa ne vsebuje. Obrazložitev prvostopenjske sodbe zato v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, v kar pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni posegalo, saj bi s tem ravnalo v škodo obdolženega oziroma bi kršilo načelo prepovedi reformatio in peius.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjsko stanje storilca - preseganje finančnega cenzusa - prihranki
Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilec je storilec, ki živi sam v lastnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, imel v mesecu vložitve vloge na dan 29. 1. 2020 na transakcijskem računu odprtem pri ... banki d.d. stanje v višini 15.691,95 EUR, na dan 25. 3. 2020 pa 17.276,10 EUR, medtem ko je na transakcijskem računu odprtem pri ... d.d. v mesecu vložitve vloge na dan 31. 1. 2020 imel 52.317,16 EUR, na dan 7. 5. 2020 pa 48.810,68 EUR. Ker vrednost denarnih sredstev, ki predstavlja storilčevo premoženje, znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.