Zoper izpodbijano sodbo v času, ko je bila izdana, pritožba po določbi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni bila dovoljena. Vlagatelj je v pritožbi izkazal, da je zoper sodbo v roku vložil ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do dneva objave odločbe Up-991/17 (14.1.2021) še ni bilo odločeno. Predmetna pritožba je bila vložena 1.2.2021 in je zato pravočasna. Hkrati pa to pomeni, da izpodbijana sodba v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča še ni postala pravnomočna, saj o dopustni in pravočasni pritožbi zoper njo še ni bilo odločeno.
ZP-1 člen 2.. ZNB-UPB1 člen 39, 39/1,39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14.
obstoj prekrška - načelo zakonitosti - določenost v zakonu ali drugih predpisih - načelo določnosti predpisov - razlaga predpisa - dejanje ni prekršek
Predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.
ZPrCP člen 37, 37/5, 110, 110/7,. ZJRM-1 člen 6, 6/1,. URS člen 22. ZP-1 člen 42, 42/6, 55, 65, 65/5, 163, 163/8, 199, 199/2,.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - kršitev pravice do enakega varstva pravic - zastaranje pregona za prekršek
Prvostopenjsko sodišče je zato s tem, ker ni sledilo navedbam storilca v zahtevi za sodno varstvo in ni izvedlo v zahtevi za sodno varstvo predlaganih razbremenilnih dokazov v korist storilca, ampak je dejansko stanje v obravnavani zadevi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za storilcu obremenilne dokaze, do katerih se v postopku ni mogel opredeliti, kršilo storilčevo pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj oziroma pravico, da lahko zavzame stališče, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
Konkretno izvršitveno dejanje tega storilcu očitanega prekrška je neravnanje posameznika, ki na zahtevo davčnega organa, davčnemu organu v postavljenem roku v pozivu ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, ki jo je davčni organ od fizične osebe zahteval v skladu z 41. členom ZDavP-2.
zahteva za sodno varstvo - stroški postopka - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - kilometrina
Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku o prekršku, lahko vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v dveh primerih: 1. če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa in 2. če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku. Vendar pa so pritožbeni razlogi pri tem omejeni, saj se pritožba lahko vloži le iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), razen glede stroškov postopka. Ker je torej pritožba zoper odločitev o stroških postopka zakonsko izrecno izključena, je kot taka nedovoljena.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je glede na zgoraj povzeto določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog. V zvezi s sklicevanjem na pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 154. člena ZP-1, pa pritožbeno sodišče poudarja glede na dejstvo, da je pritožba prekrškovnega organa dopustna le v primeru, če je sodišče spremenilo izpodbijani plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku tako, da je ustavilo postopek, pritožbenega razloga odločitve o sankcijah niti ni mogoče dejansko uveljavljati, saj s tako odločitvijo sankcije sploh niso izrečene.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti - dejansko stanje prekrška - vezanost na pravnomočno odločbo
V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.
Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - odločba Ustavnega sodišča
V času izdaje izpodbijanega sklepa je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju storilčeve pritožbe sicer pravilna in zakonita. Vendar pa je po izdaji izpodbijanega sklepa v Uradnem listu RS, št. 5/2021 z dne 14. 1. 2021 bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-991/17-31, U-I-304/20-9 z dne 17. 12. 2020, s katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti ne uporablja besedilo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, ki se glasi: ″če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400,00 EUR.″
zahteva za sodno varstvo - prepozna vloga - zamuda roka - tek rokov - epidemija
Izdani plačilni nalog ni imel priloge, da je zadeva nujna in da procesni roki tečejo in se zato šteje, da so procesni roki začeli teči šele s 1. 6. 2020. To pa pomeni, da 8. 6. 2020 vložena zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog ni prepozna, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo
60 dnevni rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča ZSV 271/2019, z dne 3. 9. 2020, je pričel teči prvi dan po vročitvi te sodbe storilcu A. A., to je dne 23. 9. 2020 in je iztekel dne 23. 11. 2020 ob 24.00 uri (na dan izteka 60 dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe je bila sobota, zato se iztek roka prenese na prvi delovni dan). Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-991/17-31, U-I-304/20-9, z dne 17. 12. 2020, je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije 5/21 dne 14. 1. 2021. Zaradi navedenega niso izpolnjeni pogoji iz 5. točke izreka navedene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki dovoljujejo pritožbo iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki jo lahko vlagatelj zahteve za sodno varstvo vloži v roku 45 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo, zoper katero pritožba ni bila dovoljena. Rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo prvostopenjskega sodišča je tako potekel pred objavo ustavne odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - pravica do uporabe slovenskega jezika - jezik v katerem se pošiljajo odločbe - pravica do pravnega sredstva
Pristojni organ države izdaje je k predlogu za priznanje in izvršitev njihove odločbe priložil odločbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega navedenega prekrška tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Ker iz spisovnega gradiva izhaja, da je ta odločba o prekršku postala pravnomočna 5. 2. 2020, pristojnemu organu ni potrebno predlagati nobenih dodatnih dokazil o tem, da je ta prekršek bil storjen.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - jezik v postopku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Ker je torej izkazano, da je storilec kljub pritožbenim zatrjevanjem, da ne govori nemškega jezika, s tujimi organi komuniciral v nemškem jeziku, četudi s pomočjo Google prevajalnika, so pristojni organi Republike Avstrije imeli podlago za domnevo, da storilec razume nemški jezik, saj jih o tem, da so pritožbe sestavljene z Google prevajalnikom, ni obvestil, in so zato komunicirali z njim zgolj v nemškem jeziku. Storilec se glede na tako procesno situacijo v predmetnem postopku ne more uspešno sklicevati na nerazumevanje jezika, v katerem je potekal postopek, kar bi sicer lahko predstavljalo razlog za zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev po 9. točki 186. člena ZSKZDČEU-1.
Pritožnik se na vabilo sodišča na zaslišanje neupravičeno ni odzval, svojega izostanka z naroka za zaslišanje z dne 6. 10. 2020, tudi ni naknadno opravičil. Sodišče prve stopnje se je glede na tako procesno situacijo odločilo odrediti prisilni privod, ki je 18. 1. 2021 tudi bil realiziran, v zvezi s čimer so nastali stroški, ki pa jih je dolžan kriti pritožnik, saj je on tisti, ki je povzročil potrebo po nastanku teh stroškov z neupravičenim izostankom z naroka.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - konkretizacija kršitev - utemeljen sum
V izreku sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja se ne navaja opisa prekrška. Konkretiziran opis prekrška mora izhajati iz izreka sodbe o prekršku, konkretizacija pa pomeni, da je vsak zakonski znak opisan z individualiziranimi okoliščinami konkretnega primera.
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja ni sankcija, temveč ukrep začasne narave.
Za izrek tega ukrepa in njegovo izvrševanje tako zadošča presoja, da je izkazan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisan izrek 18 kazenskih točk.
Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako in v čem je storilka v postopku svoje izjave spreminjala oziroma jih pavšalizirala, da je zaradi tega podvomilo v njihovo resničnost.
Dokazna ocena sodbe prvostopenjskega sodišča v zvezi z odgovornostjo storilke tudi temelji na dokazu, ki je pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic.
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14,. ZP-1 člen 2, 106, 106/4, 106/4-1, 156, 156/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-1, 163, 163/3. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2a. URS člen 32, 32/2,.
prekršek - zaščitna maska - nošenje mask - COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - odlok - dopolnilna norma - omejitev gibanja - dejanje ni prekršek
Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ni dopolnilna norma 2. točki prvega odstavka 39. člena ZNB, saj ne določa prostorske ali časovne omejitve gibanja, temveč odreja obveznost, konkretno nošenje mask, ki je ZNB v določbi 39. člena ne vsebuje.
Obdolženi je bil zaloten pri hujšem prekršku. Po določbi 23. člena ZPrCP zaseže policist vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev, med njimi, da je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. V predmetni zadevi so bili zato pogoji za zaseg vozila izpolnjeni.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost vloge - prepozen predlog - predlog za obročno plačilo globe
Storilec v svoji vlogi, ki jo je poslal organu, pristojnemu za davčno izvršbo po elektronski pošti 21. 11. 2020, prosil, da se mu omogoči družbeno koristno delo, če pa to ni mogoče, pa obročno odplačevanje globe za dobo 1 leta. Organ, pristojen za davčno izterjavo je to vlogo pravilno odstopil sodišču zaradi odločanja o predlogu za nadomestitev globe, saj je za odločanje o tem predlogu pristojno sodišče. Slednje pa je postopalo v celoti pravilno, ko je odločalo le o tistem delu vloge, v katerem storilec predlaga nadomestitev globe.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - umik dokaznega predloga - izvedensko mnenje - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prekluzija
Ker je obdolženec po zagovornikih sodišču podal umik dokaznega predloga za postavitev izvedenca oziroma strokovnjaka SIQ, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo na podlagi drugih dokazov.
Stališče sodne prakse glede dokazne vrednosti zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je enotno; zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
Sodišče prve stopnje je za zakjuček, da je bil preizkus alkoholiziranosti pravilno opravljen, utemeljeno upoštevalo Navodila za uporabo elektronskega indikatorja znamke Dräger 6810 v slovenskem jeziku. Neupoštevno je tako pritožnikovo sklicevanje na Navodila za uporabo elektronskega indikatorja znamke Dräger 6810 v angleškem in nemškem jeziku, ki bi jih obramba itak morala predložiti v overjenem prevodu v slovenski jezik.
Pritožnik je prekludiran z uveljavljanjem novih dokazov in dejstev.
ZPrCP člen 101, 101/3, 101/10, 105, 105/2, 105/5, 105/5-4,. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 163, 163/3.
prekršek - voznik avtomobila - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Nadaljnje navedbe izvedenca, da so bile na vozilu po spodnjem delu odbijača vidne odrgnine po celotni širini odbijača, prav tako so navedene sveže odrgnine vidne na oljnem koritu motorja, vsi ti sestavni deli pa so v neposredni bližini sestavnega dela pokrova klinastega jermena s spodnje strani vozila, zato izvedenec ocenjuje, da je z veliko verjetnostjo ta del sestavni del obdolženčevega vozila, v povezavi z izpovedbo obeh v postopku zaslišanih prič policistov, ki sta smiselno enako izpovedala, da je obdolžencu med vožnjo po makadamu z vozila odpadel del podvozja oziroma kos plastike, utemeljuje, ob izrecni navedbi obdolženega v zagovoru, da avta ni dal za vožnjo nikomer, zaključek, da je prav obdolženi bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu sledila in sta ga ustavljala policista.