• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>
  • 201.
    VSC Sodba PRp 126/2024
    4.10.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00084720
    ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/8, 2.
    veljavno vozniško dovoljenje - pravica do svobode gibanja - voznik - udeležba vozila v prometu
    Definicijo voznika določa ZVoz-1 v 12. točki prvega odstavka 2. člena, in sicer je voznik oseba, ki na cesti vozi vozilo. Ob tem ko ni sporno, da je bil obdolženec v času storitve prekrška udeležen v cestnem prometu kot voznik osebnega vozila, so neutemeljene pritožbene trditve, da v času storitve prekrška obdolženec ni bil voznik. Pri tem pa njegova pravica do svobode gibanja, ki jo v pritožbi izpostavlja, na zaključek o tem, da je bil voznik, ne more vplivati. Izvrševanje oziroma pogoje izvrševanja pravice do gibanja v primerih, ko so osebe v Republiki Sloveniji udeležene v cestnem prometu kot vozniki, določa ZVoz-1, obdolženi pa se je bil kot voznik osebnega vozila dolžan ravnati po določbah ZVoz-1.
  • 202.
    VSC Sodba PRp 140/2024
    4.10.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00084762
    ZPrCP člen 41, 41/4.
    nekategorizirana cesta - prehod za pešce
    Identiteta peške na kraju prekrška ni bila ugotovljena, zato tudi pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem peške ni izvedlo, ni moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe, saj je glede na pravilne razloge izpodbijane sodbe v 6. točki obrazložitve, ta dokaz neizvedljiv. Zato izpostavljeno postopanje sodišča ni moglo poseči v storilčevo pravico do obrambe.

    Ker po določbi 71. člena ZP-1 sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno, tudi ni mogoče slediti pritožbenim očitkom, da je zaslišanje peške nujno za zaključek o storilčevi krivdi.
  • 203.
    VSL Sklep PRp 512/2024
    3.10.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00079845
    ZP-1 člen 57c, 57c/1, 57c/3.
    plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - plačilo polovičnega zneska globe - razlaga zakona

    Ker je storilec plačal globo v polovičnem znesku 400,00 EUR v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, ni dolžan plačati celotnega zneska globe v znesku 800,00 EUR, kar pomeni, da ni dolžan plačati še preostalih 400,00 EUR, kot sta v razlogih sklepov napačno navedla sodišče prve stopnje in prekrškovni organ.

  • 204.
    VSC Sklep PRp 163/2024
    3.10.2024
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00083292
    ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZBPP člen 13, 13/2.
    materialni položaj - socialna ogroženost - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
    Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke.
  • 205.
    VSK Sodba PRp 639/2024
    2.10.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00079559
    ZMV-1 člen 41, 41/6. ZP-1-UPB3 člen 14, 14/3.
    storilec prekrška - pravna oseba - ekskulpacijski razlog
    Nobenega dvoma ni, da mora voznik, ki je zadolžen za vozilo, opozoriti, da vozilo ni tehnično brezhibno, vendar to ne pomeni, da pravni osebi (lastnici vozila in delodajalki) v zvezi s tem ni treba storiti ničesar, posebej še, ko gre za pomanjkljivost, ki je po eni strani takoj opazna, po drugi strani pa traja kar nekaj časa, da pnevmatike niso več brezhibne (in ne gre za hipno napako). Kljub temu je bila omogočena vožnja z neustreznimi pnevmatikami. Očitno torej je, da pritožnica nima ustrezno organiziranega nadzora, da bi lahko preprečila tovrstne kršitve. Ker pravna oseba ne more biti neposredni storilec prekrška, določba 14. člena ZP-1 izhaja iz predpostavke, da je neposredni storilec tako tesno povezan s pravno osebo, da dejansko ravna v njenem imenu in za njen račun. Zato se pravna oseba lahko ekskulpira le takrat, kadar bi bilo njeno sankcioniranje neupravičeno in nepravilno. V predmetni zadevi glede na zgoraj povedano ne gre za tak primer.
  • 206.
    VSK Sodba PRp 625/2024
    2.10.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00079556
    ZIN člen 38, 38-1, 38-4. ZP-1 člen 65, 65/4.
    zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - zakonski znaki prekrška
    Prekršek po prvi alineji v zvezi s četrto alinejo 38. člena ZIN stori posameznik, ki ne spoštuje z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja. Povedano pomeni, da namen prekrška ni zagotoviti spoštovanje gradbenih predpisov, temveč spoštovanje odredb inšpektorjev. Inšpekcijske službe so namreč organizirane v javnem interesu, pogoj za njihovo dejansko učinkovitost pa je spoštovanje inšpekcijskih ukrepov. V odločbi, s katero so mu bili odrejeni inšpekcijski ukrepi in rok za njihovo izvedbo, je bilo jasno zapisano, da pritožba ne zadrži izvršitve. Storilec je s tem, ko odločbe ni upošteval, izpolnil zakonske znake očitanega prekrška. Zato ni pomembno, ali bo odločitev upravnega sodišča morda drugačna.
  • 207.
    VSK Sodba PRp 626/2024
    2.10.2024
    PREKRŠKI
    VSK00080485
    ZT-1 člen 8, 8/3, 8/4, 84, 84/7. ZP-1 člen 27, 27/1, 163, 163/9.
    obratovalni čas trgovin - nedelja - izjeme - enotna sankcija - sprememba
    Za dopustnost poslovanja ob nedeljah morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za prodajalno na mejnem prehodu in da površina prodajnega prostora ne presega 200 m². Tak opis je bil tudi v izreku odločbe, saj je prekrškovni organ storilcema očital, da je bila na dan nedelje, 28.8.2022, poslovalnica pravne osebe odprta, čeprav prodajalna ni na območju mejnega prehoda in čeprav je površina presegala 200 m². V opisu so bili tudi konkretizirani vsi znaki prekrška (opisana je bila lega stavbe in navedeno, da površine prodajalne znaša 380 m²) in sta imela storilca možnost obrambe.
  • 208.
    VSK Sodba PRp 630/2024
    2.10.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00079560
    ZNPPol člen 60, 162, 162/3.
    prepoved približevanja - prepoved nadlegovanja po telekomunikacijskih sredstvih - namen ukrepa
    Po določbi 60. člena ZNPPol prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Pojem nadlegovanja je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju namena instituta prepovedi približevanja. V okoliščinah, ko je nekomu izrečena prepoved približevanja, pomeni že vsaka namerna kršitev prepovedi nadlegovanje in ni potrebna še neka dodatna kriminalna količina. Namen ukrepa je namreč zagotoviti oškodovanki, da jo oseba, ki jih je izrečen ukrep, ne vznemirja s približevanjem niti fizično niti po komunikacijskih sredstvih.
  • 209.
    VSM Sodba PRp 180/2024
    26.9.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00079088
    ZPrCP člen 26, 46, 46/6, 46/6-5. ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 52, 52/2, 144, 144/1, 156, 156/1, 156/1-3, 171b, 171č.
    načelo ne bis in idem - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga - kršitev materialnih določb zakona - hitri postopek o prekršku - voznik začetnik - stvarna pristojnost organa - glavna in stranska sankcija - kazenske točke v cestnem prometu - očitek kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari
    Prvoten plačilni nalog prekrškovnega organa je bil odpravljen, zato ne gre za podvajanje postopkov oziroma za dvakratno sojenje.
  • 210.
    VSC Sodba PRp 122/2024
    24.9.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00083293
    ZP-1 člen 66, 66/3, 155, 155/2. ZPrCP člen 58, 58/2, 58/7.
    hitri postopek o prekršku - instrukcijska maksima - dopustni pritožbeni razlog
    Pritožnik zatrjuje, da četudi je nasprotni udeleženec pripeljal čez rdečo luč, to na obravnavani prekršek ne vpliva, saj bi ga storilec po pravilu srečanja kljub temu moral spustiti mimo. Vendar takšnim pritožbenim trditvam ni mogoče slediti. Navedena pravna podlaga namreč določa, da ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (desno pravilo), razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače. Ker iz zaključkov izpodbijane sodbe izhaja, da ni mogoče izključiti možnosti, da je nasprotni udeleženec A. A. zapeljal v križišče čez rdečo luč, tudi ni mogoče zaključiti, da je bil na istem prednostnem nivoju (primerjaj 1. točko prvega odstavka 99. člena ZPrCP ter drugi odstavek 100. člena ZPrCP).
  • 211.
    VSC Sklep PRp 125/2024
    24.9.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00083372
    ZP-1 člen 6a. ZPrCP člen 42, 42/4, 155, 155/1, 155/1-8.
    prekršek neznatnega pomena - razlogi o odločilnih dejstvih - škodljiva posledica
    Pojem škodljivih posledic v okviru tega instituta zajema vso materialno in nematerialno škodo ter najrazličnejše nevšečnosti, ki jih povzroči storjeni prekršek v sferi različnih oseb oziroma na različnih področjih, neznatna pa je tista škodljiva posledica, ki je nepomembna tako v premoženjskem kot v vrednostnem smislu, kar je treba presoditi ob upoštevanju (objektivnih in subjektivnih) okoliščin konkretnega primera.
  • 212.
    VSC Sklep PRp 153/2024
    24.9.2024
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00084183
    ZSKZDČEU-1 člen 190, 190/4, 190/4-3.
    priznanje tuje sodne odločbe - plačilo globe - plačilo stroškov
    Pritožbeno sodišče je štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu izkazal, da je globo in stroške opomina že poravnal. Ob dejstvu, da pristojni organ države izdaje kljub pozivu na izjasnitev, na dopis(a) sodišča prve stopnje ni odgovoril, je na mestu smiselna uporaba četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1
  • 213.
    VSC Sklep PRp 114/2024
    11.9.2024
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00083517
    ZP-1 člen 59, 59/1. URS člen 23, 25.
    zahteva za sodno varstvo - upravičenci - dopustnost zahteve
    Glede na to, da se sklep oziroma odločitev prekrškovnega organa z dne 14. 6. 2023 nanaša na odločitev o vlogi (konkretno ugovoru) A. A. ter da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (z dne 24. 4. 2024) odločalo o zahtevi za sodno varstvo A. A. zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o njegovi vlogi oziroma ugovoru, je zaključek sodišče prve stopnje, da je navedena ZSV nedovoljena, ker vlagatelj ni kršitelj po izdanem plačilnem nalogu z dne 26. 1. 2023, nepravilen, saj posega v vlagateljevo pravico do sodnega varstva in do pravnega sredstva iz 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenje (URS).

    Osebi, na kateri se nanaša sklep o zavrženje njene vloge mora biti namreč zagotovljeno sodno varstvo oziroma pravno sredstvo zoper tako odločitev, kar pomeni, da je njegovo izpodbijanje zaključka o nedopustnosti njegove vloge potrebno obravnavati vsebinsko
  • 214.
    VSC Sklep PRp 118/2024
    11.9.2024
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00083370
    ZP-1 člen 68, 155, 155/2.
    hitri postopek o prekršku - razbremenilni dokazi - zaslišanje priče - instrukcijska maksima
    Pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 izkažejo za utemeljene, saj ob nepotrjenem zaključku o izmikanju priče A. A. ni mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje enako skrbno kot okoliščine, ki so storilki v korist, razčistilo tudi okoliščine, ki storilko obremenjujejo.
  • 215.
    VSC Sodba PRp 115/2024
    11.9.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00083297
    ZPrCP člen 35, 35/5. ZP-1 člen 57, 57/1, 57/3, 66, 66/2.
    uporaba mobilnega telefona med vožnjo - plačilni nalog - konkretizacija prekrška
    Plačilni nalog v predmetnem postopku je bil izdan na podlagi prvega odstavka 57. člena ZP-1 in vsebuje vse sestavine, ki jih kot bistvene določa tretji odstavek 57. člena ZP-1, prav tako pa je iz njega razvidno, da so bili prekršek in dokazi zanj storilcu predstavljeni na kraju prekrška. V tem primeru (ko se PN vroči storilcu na kraju prekrška) prekrškovni organ naknadno izda opis dejanskega stanja, ki je sestavni del PN.
  • 216.
    VSC Sodba PRp 124/2024
    11.9.2024
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00083407
    ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
    hitri postopek o prekršku - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi
    Sodišče prve stopnje glede na izvedeni dokazni postopek tako ni podvomilo v to, da je bila hitrost izmerjena storilčevemu vozilu ter da je bil postopek preizkusa alkoholiziransoti izveden zakonito, saj sta navedeno skladno potrdila oba zaslišana policista, njune izpovedbe pa so skladne z drugimi dokazi v spisu. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano.

    Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je v postopku preizkusa alkoholiziranosti bil vprašan, ali je pred 15 minutami pil alkoholne pijače. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
  • 217.
    VSC Sklep PRp 134/2024
    11.9.2024
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00081033
    ZSKZDČEU-1 člen 186, 190.
    priznanje tuje sodne odločbe

    V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec zanika storitev prekrška in pojasnjuje, da naj bi pregon za prekršek zastaral, ter da krivda za očitani prekršek storilcu ni bila dokazana. Te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška.

  • 218.
    VSC Sklep PRp 132/2024
    11.9.2024
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00079267
    ZSKZDČEU-1 člen 186, 190.
    priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe

    V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje le dejanske okoliščine storjenega prekrška.

  • 219.
    VSC Sodba PRp 117/2024
    11.9.2024
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00083408
    ZNPPol člen 41, 41/3, 112, 112/1. ZP-1 člen 68.
    zavrnitev dokaznega predloga - načelo materialne resnice - ugotavljanje identitete
    Sodišče prve stopnje je upoštevaje prepričljivo izpovedbo policista A. A., ki je kritičnega dne vodil postopek s storilcem, zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca grafološke in forenzične stroke z razlogi, da je policist na zaslišanju v razpravni dvorani storilca kot voznika neposredno prepoznal.

    Ob tem, ko po določbi tretjega odstavka 41. člena ZNPPol lahko policisti, če dvomijo o pristnosti javne listine ali je oseba nima ali identitete ni možno z gotovostjo ugotoviti, ugotavljajo identiteto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz evidenc po tem zakonu, uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen in razumen, po določbi prvega odstavka 112. člena ZNPPol pa policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti, pri čemer smejo podatke o biometričnih značilnostih oseb obdelovati pri identifikacijskem postopku, pritožbeno sodišče zaključuje, da kljub zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca forenzične stroške ni bil kršen 68. člen ZP-1.
  • 220.
    VSC Sklep PRp 113/2024
    11.9.2024
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00081128
    URS člen 25. ZP-1 člen 151.
    pravočasnost napovedi pritožbe - prepozna pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - napoved pritožbe zoper sodbo - nevložitev napovedane pritožbe
    Glede na to, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank, ali jim otežiti pravice do pritožbe, tudi v obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi pozneje vložena prepozna pritožba, predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge, podane v okviru roka za napoved pritožbe. Obdolženčeva laična vsebinska napoved pritožbe z dne 25. 1. 2024 je namreč vsebovala vse elemente pritožbe. Obdolženec je v njej je navedel sodbo zoper katero se pritožuje, hkrati pa je podal razloge, zaradi katerih se pritožuje, obrazložitev, predlog in podpis. Na podlagi navedenega je razvidno, da je obdolženec že v prvotni vlogi povsem jasno izrazil voljo, da se pritoži zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ker ustaljena sodna praksa laične (vsebinske) pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ni štela za nedovoljeno, tudi ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe, podane zoper sodbo brez obrazložitve.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>