Ob tem, ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje, ki ne sledi zagovoru storilke zaradi izpovedbe policista A. A., v zvezi z neizvedbo dokaza z zaslišanjem policista B. B. izhaja zgolj, da njegova izpovedba zagotovo ne bi vplivala na ugotovljeno dejansko stanje ter da ni več zaposlen pri policiji, se pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena ZP-1 izkažejo za utemeljene, saj je dokazna ocena sodišča prve stopnje tako pomanjkljiva, da je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe.
ZP-1 člen 13, 62a, 62a/1, 62a/1-5, 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2. ZTuj-2 člen 15, 146, 146/1. ZPPreb-1 člen 41, 41/1, 49, 49/1, 49/1-1.
pravica tujca do uporabe svojega jezika - zahteva za sodno varstvo - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost samostojnega podjetnika - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - pomoč tujcu pri vstopu, tranzitu ali prebivanju - prijava in odjava tujca
Ker se storilcu prekršek očita, da ga je storil kot samostojni podjetnik pri opravljanju dejavnosti, je potrebno upoštevati tudi določbo 13. člena ZP-1, skladno s katero je samostojni podjetnik lahko odgovoren za prekršek samo, če je v predpisu o prekršku tako določeno.
V določbah 146. člena ZTuj-2 in 49. člena ZPPreb-1 ni določeno, da bi za prekršek lahko odgovarjal tudi samostojni podjetnik v zvezi z opravljanjem dejavnosti.
Zgolj dejstvo, da A. A., ko je podajal svojo izjavo pooblaščeni uradni osebi mobilnega oddelka Finančnega urada Kranj, domnevno ni bila zagotovljena pravica do uporabe jezika, ki ga razume, ne pomeni, da sodišče ne bi smelo upoštevati zapisnika o njegovi izjavi, temveč bi lahko v dokaznem postopku navedenega zaslišalo kot pričo s pomočjo tolmača in bi se na ta način lahko prepričalo o procesni veljavnosti njegove izjave. Vendar pa napačni razlogi za ustavitev postopka ne pomenijo take bistvene kršitve po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ki bi vplivala na zakonitost sodbe o ustavitvi postopka.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - vročanje v varen elektronski predal - vročanje po pooblaščencu za vročitve - davčni organ - prekrškovni organ
1. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zaključek, da je PN, ki ga FURS kot prekrškovni organ izda v zvezi s prekrški, ki se ne nanašajo na davčne obveznosti, pravilno vročen, če je vročen skladno z določbo 85.a člena ZDavP-2. Tudi pritožbeno izpostavljen 58. člen ZP-11 napotuje na uporabo ZUP, saj kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, določba 85.a člena ZDavP-2 ureja vročanje dokumentov le davčnim zavezancem, zato pritožba nepravilno zaključuje, da je ZDavP-2 drug zakon, ki ga je v tem primeru glede na dikcijo določbe prvega odstavka 58. člena ZP-1 potrebno uporabiti v konkretnem primeru.
2. Lahko pa bi vročanje preko informacijskega sistema e-davki bilo skladno z določbami o vročanju ZUP, saj vročanje preko informacijskega sistema v varen elektronski predal ter vročanje po pooblaščencu za vročitve urejajo tudi določbe 86., 86.a in 89. člena ZUP. Ker pa iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja zgolj, da je vročanje nepravilno že zato, ker je bilo vročeno preko sistema e-davki, o odločilnih dejstvih, ki izhajajo iz relevantne pravne podlage ZUP, izpodbijana sodba nima razlogov.
3. Zgolj dejstvo, da je prekrškovni organ odločbo o prekršku vročal preko sistema e-davki ne pomeni, da je odločba nepravilno vročena, saj omenjeni informacijski sistem omogoča tudi vročanje drugih, ne zgolj davčnih dokumentov s strani FURS-a. Zato so odločilna dejstva, ki opredeljujejo zakonitost vročanja preko sistema e-davki, vezana na okoliščine, predpisane v določbah 83. - 89. člena ZUP in brez ugotovitve obstoja ali neobstoja teh okoliščin o zakonitosti vročanja prekrškovnega organa v predmetni zadevi ni mogoče zaključiti.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Ker iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o pritožbi, v zvezi s katero se je rok za vložitev za odgovorno osebo pravne oseb iztekel dne 29. 5. 2021, za pravno osebo pa dne 24. 5. 2021, zahtevo za sodno varstvo pa je pravna oseba vložila dne 8. 6. 2021, kar je po poteku roka dne 31. 5. 2021, razlogov sodišča prve stopnje ni mogoče razumeti.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče po sprejeti dokazni oceni zaključilo, da je storilec storil obravnavani prekršek z direktnim naklepom ter da je prekrškovni organ vsa odločilna dejstva ugotovil zanesljivo in celovito. Pritožba vsled navedenemu utemeljeno izpostavlja, da medtem ko iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da se ZSV delno ugodi, iz obrazložitve izhaja, da so trditve v ZSV neutemeljene.
hitri postopek o prekršku - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dopustni pritožbeni razlog
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je uporabljal telefon med vožnjo. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Iz povzete izpovedi ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na to, da bi se lahko pri priči Škulj zaradi potiska ob točilni pult, pojavil občutek ponižanja in prizadetosti. Glede na izpovedbo oškodovanca, iz katere izhaja, da je vedel, da storilec ne želi vrniti kavnega mlinčka, da je po kavni mlinček prišel skupaj s kolegom in da je po lastni volj odšel v storilčev lokal, nato pa po samem očitanem izvršitvenem ravnanju kavni mlinček še odnesel, medtem ko je kolega D.D. storilca držal, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ustrezno raziskalo vsa dejstva, ki storilca obremenjujejo in je zato očitek kršitve načela materialne resnice neutemeljen.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 6a, 66, 66/2.
hitri postopek o prekršku - prekoračitev hitrosti v naselju - merilniki hitrosti - prekršek neznatnega pomena
Policisti v času storitve prekrška tehnične brezhibnosti merilnika in pravilnosti opravljene meritve niso dolžni dokazovati storilcu, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa so glede na razloge izpodbijane sodbe izkazali, da je bila meritev opravljena pravilno in tehnično brezhibno.
ZUP člen 83, 83/3, 87, 87/1. ZP-1 člen 60, 60/1, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do obrambe - vročitev plačilnega naloga - opomin pred izvršbo
Ob tem, ko iz tretjega odstavka 83. člena ZUP izhaja, da organ dokumente vroča po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov kot svojo dejavnost, iz prvega odstavka 87. člena ZUP pa, da se odločbe, od vročitve katerih začne teči rok, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni, so pritožbeni očitki o nezakoniti vročitvi spornega plačilnega naloga storilki s strani policista storilki v roke, neutemeljeni.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00068678
ZP-1 člen 58, 58/1. ZUP člen 101, 101/2. URS člen 23.
pravica do sodnega varstva - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravočasnost zahteve za sodno varstvo - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - iztek roka - iztek roka na soboto - napoved zahteve za sodno varstvo
Odpira se vprašanje, kako je za pravilno uporabo drugega odstavka 101. člena ZUP in za prenos roka na prvi naslednji delavnik potrebno razlagati zakonski pogoj „da se pri organu ne dela“. Sodna praksa jasne razlage zaenkrat še ni ponudila. Gre za širok pojem, ki lahko obsega različno organizacijo in različne načine dela. Kadar določena policijska enota tudi ob vikendih izvaja svoje naloge in pooblastila, gre v širšem smislu gotovo pritrditi, da tudi takrat opravlja delo. Vendar, ko je zakonsko dikcijo potrebno razlagati v povezavi z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, pa jo je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno razlagati ožje, in sicer na način, da mora biti delo organizirano tako, da ima upravičenec do sodnega varstva možnost pravno sredstvo oddati neposredno pri prekrškovnem organu, ne da bi bil pri tem omejen s klicem na interventno telefonsko številko za nujne primere.
dopustnost predloga - plačilo globe - delo v splošno korist - višina neplačane globe
Za sprejem izpodbijane procesne odločitve o zavrženju storilčevega predloga so pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje svoje slabo premoženjsko stanje. Te navedbe se nanašajo na utemeljenost storilčevega predloga, ki pa ga ni mogoče vsebinsko obravnavati, saj za to niso izpolnjeni procesni pogoji, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZMV člen 25, 25/6. ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prištevnost storilca - prištevnost obdolženca - izvedensko mnenje - pripombe
Ko iz drugih izvedenih dokazov ne izhaja, da obdolženec ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj v času storitve prekrška, in ko iz razlogov sodišča prve stopnje ter dokumentacije v spisu izhaja, da se je izvedenec ustrezno opredelil do vseh izpostavljenih vprašanj, so pritožbeni očitki o pomanjkljivosti izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke neutemeljeni. Vsled navedenemu se je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno oprlo na zgoraj povzeto izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev, kar vse je ocenilo kot verodostojno, pritožba pa zgolj z izpostavljanjem, da iz navodil za uporabo obeh zdravil izhaja, da lahko v kombinaciji z alkoholom pride do stanja popolne neprištevnosti, dejstev, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, na katero obdolženec ni dal pripomb, ne more izpodbiti.
prekoračitev hitrosti v naselju - postopek z zahtevo za sodno varstvo - ugotovljeno dejansko stanje - sestavine plačilnega naloga - zakonski znaki prekrška - dopustni pritožbeni razlog
Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da mu je bila izmerjena hitrost pokazana, oziroma da je skozi naselje peljal s hitrostjo 77 km/h. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZP-1 člen 60, 60/1. Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (2021) paragraf I, II.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - pravočasnost zahteve za sodno varstvo
Sodišče prve stopnje se sklicuje na sklep Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 20. 11. 2020 za obdobje 30 dni (Uradni list RS, št. 167/2020) ter zaključuje, da le ta v času, ko je storilec vložil ZSV ni veljal več. Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo je rok za uveljavitev pravice stranke v sodnem postopku, določen z zakonom. Vlada RS je s sklepom, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, sprejela dne 17. 12. 2020 še sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 20. 12. 2020 do 10. 1. 2021 ter dne 8. 1. 2021 še sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom z veljavnostjo od 11. 1. 2021 do 31. 1. 2021. Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom (torej tudi rok za vložitev ZSV) tako niso tekli do 31. 1. 2021.
ZKP člen 89, 90, 91. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 155, 155/2.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog - fikcija vročitve - zaslišanje storilca
Pritrditi je sicer pritožbi, da je zagovornik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagal tudi zaslišanje storilca ter da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ga ni zavrnilo. Očitano lahko predstavlja kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 155. člena ZP-1. Ker pa je zagovornik želel s tem predlogom dokazovati, da storilec ni razumel fikcije vročitve oziroma da je svojemu zagovorniku povedal napačen dan vročitve, navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj v kolikor že iz trditev ne izhaja utemeljenost opravičenega vzroka za zamudo, tudi izkazanost teh trditev ne more vplivati na pravilnost tega zaključka sodišča prve stopnje.
napoved pritožbe - rok za napoved pritožbe - fikcija vročitve - dejansko prebivališče - stanovanje
Bistveno za pravilno/zakonito opravljeno vročitev je, da naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev dejansko stanuje (ni dovolj, da ima tam formalno registrirano prebivališče, oziroma da je tam veljavno prijavljen). Pojem stanovanja se namreč ne pokriva s pojmom prebivališča. Pojem stanovanja je treba razumeti v dejanskem smislu, zato je za vročanje odločilen kraj dejanskega bivanja.
ZFPPIPP člen 292, 292/2. ZGD člen 515, 515/1. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
stečajni postopek nad pravno osebo - zakoniti zastopnik družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Pritožba pravilno izpostavlja, da bi storilec pri opravljanju nalog direktorja družbe moral ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Vsled temu je povsem pravilno tudi pritožbeno stališče, da mora vsak poslovodja zagotoviti zakonito, pravilno in ažurno poslovanje družbe, kar vključuje tudi dolžnost iz drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP ter da bi tudi, v kolikor bi se dokumentacija nahajala pri tretjih osebah moral poskrbeti, da bi se le ta pravočasno dostavila stečajnemu upravitelju.
ZP-1 člen 52, 52/2, 105, 105/4, 113a, 113a/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - utemeljeni sum
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da utemeljen sum izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (iz katerega izhaja, da je imel obdolženec ob upoštevanju tolerance v organizmu najmanj 0,53 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal, saj je glede na predložene dokaze verjetnost, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil.
subjektivni element - prištevnost - krivda - dokazovanje z izvedencem
Ko niti zaslišanja policistov, niti dopisi v postopku angažiranih izvedencev, niti listinska dokumentacija spisa ne potrjujejo navedb storilca o „black out-u“, so razlogi sodišča prve stopnje zakaj dvomi v subjektivni element prekrškov, pri čemer pa sploh ni pojasnjeno, ali se dvom nanaša na krivdo v ožjem pomenu, ali na prištevnost, nejasni.
Odločilno je dejstvo, ali je prekrškovni organ, pri katerem je bilo potrebno opraviti dejanje postopka, delal v soboto, kar pomeni, da ni bil izpolnjen dodatni pogoj, ki ga zakon zahteva za prenos izteka roka na naslednji delovnik, kadar ne gre za izrecno navedene dneve.