CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044371
ZPŠOIRSP člen 10, 11, 12, 12/1, 13. ZPP člen 212, 216, 337, 337/1. OZ člen 132, 168, 179, 299, 299/2.
odškodninska odgovornost države - povračilo škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - svoboda gibanja - izbrisani - vzročna zveza - delo na črno - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - tek zakonskih zamudnih obresti - opomin na izpolnitev - vložitev tožbe - obročno plačilo odškodnine - nedopustne pritožbene novote - dokazna stiska - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive trditve
Vsebina odločitev o tožnikovih zahtevah za pridobitev državljanstva in trajanje odločanja o teh zahtevah ne predstavljata toženkinega protipravnega ravnanja, zaradi katerega tožnik zahteva plačilo odškodnine v predmeti pravdi. Izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ni mogoče enačiti z nepridobitvijo državljanstva.
Tožnik neutemeljeno enači svojo nezmožnost zadostitve trditvenemu bremenu z dokazno stisko.
Četudi je tožnik zaradi izbrisa izgubil možnosti za pridobitev redne zaposlitve, glede na njegovo preteklo ravnanje sploh ni nujno, da bi takšno možnost, če ne bi bilo izbrisa, dejansko izkoristil. Da bi si po normalnem teku stvari (v primeru neizbrisa) enkrat zagotovo uredil svoj zaposlitveni status in se prijavil v vsa socialna zavarovanja, je zgolj njegovo nedokazano predvidevanje.
Če bi tožnik dokazal, da je zaradi izbrisa postal socialni primer oziroma izgubil vse zaposlitvene možnosti ali da so se mu te možnosti znatno poslabšale (glede tega pa bi moral podati konkretne in preverljive trditve o tem, koliko je zaslužil na črno pred izbrisom in po njem), bi izkazal temelj za povračilo premoženjske škode.
Iz odločb Vrhovnega sodišča RS II Ips 40/2019 in II Ips 274/2016 res izhaja, da se sodišče ugotavljanja višine izgubljenega dobička po prostem preudarku lahko posluži v primeru spoznavne stiske in kot merilo za izračun prikrajšanja upošteva višino denarne socialne pomoči. V primeru, ko že sam izgubljeni dobiček (po temelju) ni izkazan (kot je to v konkretnem primeru), pa ni nobene podlage za ugotavljanje njegove višine.
Upoštevaje dejstvo, da je tožnik po lastnih navedbah živel in delal v Republiki Sloveniji že vse od leta 1978, do izbrisa pa je prišlo 15 let kasneje (1993), vzročna zveza med izbrisom ter njegovim neosnovanjem partnerske zveze in družinskega življenja tudi po oceni pritožbenega sodišča ni podana. Tudi sicer urejeno stanovanjsko vprašanje in stalna zaposlitev enega od partnerjev nista niti edini niti nujni pogoj za vzpostavitev partnerskega odnosa in ustvaritev družine. Ob tem gre dodati, da je bil tožnik v primerjavi z večino drugih "izbrisanih", kar se tiče družinskega življenja, celo v "lažjem" položaju: razen zase mu ni bilo treba skrbeti za nikogar drugega niti preživljati drugih, zakonska zveza ali družina mu zaradi posledic izbrisa ni razpadla, ni živel ločeno od svojih družinskih članov in se odtujil od njih, kljub prepovedi prečkanja državne meje je še vedno nemoteno ohranjal stike s svojo primarno družino v Črni gori.
V 13. členu ZPŠOIRSP predpisana pravila o obročnem izplačilu denarne odškodnine osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ne poznajo izjem. Zato tožnikovo pritožbeno zavzemanje za takojšnje in enkratno izplačilo prisojene odškodnine, ki presega 4.000 EUR, ne glede na njegovo šibko premoženjsko stanje, ni utemeljeno. Kot v pritožbi navaja sam tožnik, je zakonodajalec pri določitvi pravila o obročnem izplačilu denarne odškodnine zasledoval javni interes in želel zaščititi državni proračun, da izplačilo odškodnin ne bi pretirano poseglo vanj. Določba 13. člena ZPŠOIRSP torej ima svoj namen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039792
ZPŠOIRSP člen 1, 5, 5/2, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/2. OZ člen 169, 179. ZOR člen 190, 200. ZPP člen 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. ZTuj člen 81, 81/2. ZZT člen 3, 6.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odškodninska odgovornost države RS - povračilo škode - denarna odškodnina - pravno priznana škoda - načelo popolne odškodnine - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - državljanstvo - register stalnega prebivalstva - izgubljeni dobiček - status tujca - pavšalni znesek - pravnorelevantna vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - dolžnost zmanjševanja škode - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - višina odškodnine
Z vidika pravno relevantne vzročne zveze je napačno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi si lahko tožnik zaradi odprave negativnih posledic izbrisa priskrbel ustrezna dovoljenja za legalno prebivanje in delo kot tujec oziroma da si tožnik ni dovolj prizadeval urediti svoj pravni status. Takšna zahteva bi bila z vidika oškodovančeve načelne dolžnosti zmanjševati nastalo škodo, pretirana.
Ker v sodnem postopku za uveljavljanje denarne odškodnine ne velja sistem podeljevanja pavšalne odškodnine in ker odmera odškodnine s strani domačega sodišča ne pomeni gole mehanske uporabe zneska, ki ga je v primerljivi zadevi prisodilo ESČP, sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo zneska 20.000 EUR, ki ga je pritožnikom za nepremoženjsko škodo prisodilo ESČP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039809
ZPŠOIRSP člen 11. ZPP člen 3, 7, 7/1, 7/2, 339, 339/2-8. URS člen 22.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - upravni postopek - pavšalna odškodnina - nepremoženjska škoda - neurejen pravni status - status tujca - denarna odškodnina za duševne bolečine - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravica do spoštovanja družinskega življenja - zasebno življenje - trditvena in dokazna podlaga - konkretiziranost navedb - nezatrjevana dejstva - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo samo ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi. S tem je kršilo ustavno pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave RS ter načelo kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje so bile tožniku v Sloveniji omogočene praktično vse storitve, ki jih je v zvezi s svojim življenjskim udejstvovanjem potreboval. Tožnik je lahko pridobil dovoljenje za začasno prebivanje in delovno dovoljenje. V času obstoja delovnega razmerja je imel urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, najem nepremičnin tožniku ni bil onemogočen. Po mnenju pritožbenega sodišča zato že prisojena odškodnina v upravnem postopku v višini 7.350 EUR, upoštevaje načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, pomeni ustrezno nadomestilo za tožnikovo duševno prizadetost in psihične težave v obdobju 147 mesecev zaradi nevšečnosti pri urejanju svojega statusa oziroma dovoljenj za začasno bivanje.
skupno premoženje zakoncev - status tujca v času nakupa nepremičnine - državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Tožnica je v času, ko je zapustnik kupil stanovanje, to je 28.5.1993 imela status tujke in enako je bilo to tudi še ob smrti zapustnika 13.10.1997. Ves ta čas pa tožnica ne bi mogla pridobiti lastninske pravice na stanovanju s pravnim poslom.