Listini le zato, ker vsebuje bremena za dediče, ni mogoče odreči lastnosti oporoke. Oporoka, če naj bo veljavna, mora biti napravljena v eni od zakonsko predpisanih oblik. Če je predpisana oblika kršena, je oporoka zaradi formalnih hib izpodbojna. Kriterij razlikovanja med neobstoječo in obstoječo formalno hibno oporoko je, ali je oporoka podana v eni od predpisanih oblik, in če ni takrat sploh ne gre za oporoko.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4, 286, 286/1, 286/2, 286/4.
dokazovanje - prekluzija
Določba 286. člena ZPP ne pomeni, da mora stranka že takoj predlagati vse morebitne dokaze za dokazovanje nekega dejstva, ampak ji omogoča, da nove dokaze predlaga šele po tem, ko se izkaže, da prvotno predlagani dokazi ne zadoščajo za dokazovanje tega dejstva.
Tožnik je že pred sklenitvijo sodne poravnave vedel, da je toženka plačala le razliko med po tožniku plačanim predujmom in dejansko nastalimi stroški izvedenca. Zato bi moral to upoštevati pri sklepanju sodne poravnave, ki zajema tudi dogovor o pravdnih stroških, in ne more zahtevati zdaj vračila plačanega predujma od sodišča, ki o pravdnih stroških sploh ni odločilo.
V individualnem delovnem sporu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavcu pravnega interesa ni potrebno izkazati, ker se predpostavlja, saj se ugotovitvena tožba lahko vloži na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR. Zato je povsem nepomembno, ali s to tožbo delavec zahteva tudi vrnitev na delo k delodajalcu ali ne.
Ker tožena stranka ni pravočasno opravila ustreznih poizvedb v zvezi z zaposlitvijo tožnice pri drugem delodajalcu v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne more uspeti s predlogom za obnovo postopka, k kateremu predlaga nove dokaze. Te dokaze bi morala namreč predložiti že v postopku pred pravnomočnostjo sodne odločbe.
stvarna pristojnost – delovno sodišče – odškodnina – pravna kvalifikacija
Tožnik plačila odškodnine v tem sporu ni zahteval od tožene stranke kot države (iz naslova odgovornosti za delo državnih organov, kot je nepravilno pravno okvalificiral tožbeni zahtevek), ampak od tožene stranke RS kot delodajalca, saj je uveljavljal plačilo materialne škode, ki naj bi mu nastala zaradi razporeditev, premestitev in znižanj količnika za določitev plače ter drugih prikrajšanj pri pravicah iz delovnega razmerja ter plačilo nematerialne škode zaradi duševnih bolečin, okrnjenega ugleda in razžalitve dobrega imena in časti (kar naj bi bilo posledica kazenskega postopka zoper njega). Zato je za sojenje podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
vinkulirane delnice - prenosljivost imenskih delnic - omejitev prenosljivosti delnic - prenos delnic - veljavnost prenosa vinkuliranih delnic - dovoljenje za prenos vinkuliranih delnic - aktivna procesna legitimacija - zahtevek v korist tretjega
Po tej ureditvi je delničarjem prepuščena odločitev, ali v statutu določijo razloge za zavrnitev soglasja za prenos delnic ali ne, in v kolikor ti niso bili določeni, je nadzorni svet pri izdaji soglasja za prenos samostojen.
Tožeča stranka je z vpisom v register res ostala zakoniti imetnik spornih delnic, vendar pa lahko tožena stranka dokazuje, da je bil vpis opravljen brez veljavnega pravnega temelja, to je brez soglasja nadzornega sveta (2. odst. 16. člena ZNVP), saj v takem primeru tožeča stranka ni upravičena uveljavljati pravic iz vrednostnega papirja, kamor sodi tudi pravica do izplačila dividend (1. odst. 16. člena v povezavi z 2. odst. 16. člena ZNVP).
Tožba v korist tretjega pa je dopustna le, kadar ima podlago v konkretnem zakonskem določilu.
Pogodbena prepoved odsvojitve velja le za določen krog ljudi, navedenih v 38. členu SPZ. Podpis osebe, za katere velja ta omejitev, mora biti overjen, sicer je vknjižba materialnopravno napačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0020680
ZPP člen 287, 287/4, 313, 313/2, 337, 337/1, 287, 287/4, 313, 313/2, 337, 337/1. OZ člen 299, 378, 378/1, 299, 378, 378/1.
povečanje vrednosti tuje nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - vezanost - umik dokaznega predloga - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
V kolikor se je tožnica tekom prvostopenjskega odločanja iz kateregakoli razloga odločila umakniti sicer tudi pomanjkljivo argumentirani dokazni predlog po postavitvi novega izvedenca oziroma zaslišanju že postavljenega (kaj pomeni umik dokaznega predloga bi se glede na pravno pomoč, ki jo je imela, morala in mogla zavedati), sedaj, v pritožbenem postopku te odločitve ne more spremeniti. Dokazno breme o vrednosti skupnega premoženja bivših zakoncev in posledičnem njenem solastniškem deležu na tem je na njeni strani in ker ni z ničemer dokazala druge vrednosti nepremičnine, kot jo je ugotovila cenilka mag. M.T., ta cenitev velja.
ZPP člen 116, 116/2, 116, 116/2. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
vrnitev v prejšnje stanje - materialni prekluzivni rok
Vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče dovoliti v zvezi z materialnimi prekluzivnimi roki. Ker je tožnica rok za uveljavljanje sodnega varstva v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zamudila, je njena pravica prenehala po samem zakonu in ne more uspeti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOR člen 173, 192, 192/1, 195, 195/1, 200, 200/2, 173, 192, 192/1, 195, 195/1, 200, 200/2.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - povečana nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje - smučarska vlečnica - smučarska žičnica - deljena odgovornost - sokrivda oškodovanca - skrbnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi strahu - ne ultra alterum tantum
Tipične nevarne stvari so prav stroji in naprave, ki jih poganja električna (ali kemična) energija. Smučarska žičnica „na sidra“, katere način delovanja temelji strojnem pogonu, vlečna sila pa je po splošnih življenjskih izkušnjah znatna, je tipična nevarna stvar.
Tožnica je stala v območju opletanja sidra, in sicer največ 3,5 m od vertikalne osi vlečne žične vrvi. To ni bilo skrbno ravnanje. Ni namreč dovolj, da se je tožnica umaknila do te mere, da ni ovirala sestopa z vlečnice drugim smučarjem. Kot uporabnica smučišča bi se z običajno skrbnostjo, ki se lahko pričakuje, morala čim preje umakniti z območja delovanja nevarne naprave, in to več kot le 3,5 m od vertikalne osi vlečne vrvi. Da se je pri sestopu umaknila na prekratko razdaljo, govori prav nastanek obravnavane nesreče, ko se je morala z roko zaščititi pred udarcem sidra, ki je zanihalo, ker ga je (v tožbi navaja, da celo dve sidri za njo) izpustil smučar. Ni namreč neobičajno (čeprav gre za neobičajno nesrečo v smislu celotnega mehanizma njenega nastanka), da na vlečnici kakšen smučar pade, zlasti če gre za smučišče, izrazito namenjeno začetnikom, kar v tem primeru ni sporno. V takem primeru je treba računati z možnostjo, da sidro vlečnice zaniha. Okoliščina, da se tožnica ni pravočasno umaknila na varno razdaljo, pomeni po presoji pritožbenega sodišča 20 % njene sokrivde.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 16, 25. ZMEPIZ člen 46, 47, 48, 49. ZPIZ člen 13.
lastnost zavarovanca – sprememba podlage zavarovanja – pravnomočno pravno razmerje
Med tožnikom in tožencem je s tem, ko je bil tožnik od 1. 4. 1992 dalje vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, obstajalo pravnomočno pravno razmerje, zato je, kljub temu da je tožnik že dne 1. 3. 1995 priglasil opravljanje obrtne dejavnosti, temelj zavarovanja mogoče spremeniti le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjske odločbe toženca dalje.
Obtoženec kot duhovnik, katerega osnovna dolžnost je bila predvsem verska vzgoja, je zlorabil svoj položaj, ko je dolžnost duhovnika v smislu verske oskrbe in vzgoje opravljal med oškodovankinimi obiski na območju cerkve, kot tudi na njenem domu.
ZKZ člen 22, 22/5, 22, 22/5. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 13, 13. OZ člen 512, 512.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice
Položaj kršitve predkupne pravice se še ne ustvari samo s sklenitvijo pogodbe, pač pa šele s prenosom lastninske pravice.
To pomeni, da tožnikova terjatev še ne obstaja, niti ni mogoče reči, da mu bo verjetno nastala, saj ni mogoče prejudicirati vprašanja, ki se obravnava v upravnem sporu, na katerega se pritožnik sklicuje. Glede na določbo 5. odst. 22. čl. ZKZ je namreč možnost prenosa lastninske pravice odvisna od odobritve upravne enote.
zastaranje terjatve - pogodba - promet blaga in storitev - leasing pogodba
Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik odstopil od leasing pogodbe dne 25.11.1999, da je predmetna pogodba sklenjena kot pogodba v prometu blaga in storitev, da je zastaralni rok pričel teči po odstopu od pogodbe, da je zastaralni rok 3 letni, je pravilen zaključek, da je tožba vložena po preteku zastaralnega roka, zaradi česar tožnik nima več pravice terjati svoje terjatve.
pravno sredstvo zoper popravni sklep - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - ugovor zoper nalog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba zoper izpodbijani popravni sklep ni dovoljena. 3. odstavek 328. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 332. člena ZPP smiselno uporablja tudi za sklepe, namreč določa, da se v primeru, ko se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne okoliščine, ki je vsebovana v izreku sodbe, strankam vročijo popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ta nalog pa se sme izpodbijati samo z ugovorom. Ker je torej pravno sredstvo zoper popravni sklep v konkretnem primeru ugovor, tega istega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
Sodišče je samo širilo in dopolnjevalo trditveno podlago tožbe. Enako je postopalo sodišče tudi, ko je obveznost tožencev opredelilo kot solidarno, čeprav velja, da je za nastanek solidarne obveznosti potrebna posebna pravna podlaga in da se praviloma ne presumira.
Glede na višino mesečne pokojnine in dejstvo, da tožeča stranka živi sama, kar po splošno znanih podatkih podraži stroške življenja, ko mora sama v celoti plačevati stroške v zvezi z bivanjem, bi tudi obročno plačilo sodne takse v mesečnem znesku 70,05 EUR občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se mora preživljati.
vrnitev v prejšnje stanje – vabilo na narok – vročanje – zamudna sodba
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa napaka (pri vročanju), ki jo zagreši sodišče. Zato ni utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke zaradi razloga, ki ga navaja v pritožbi, to je, da ji pred izdajo zamudne sodbe vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno, saj se morebitne napake v zvezi z vročanjem vabila presojajo v okviru obravnavanja pritožbe zoper zamudno sodbo.