V kazenskem postopku vselej nastanejo določeni stroški, o katerih odloča sodišče. Stroški kazenskega postopka so določeni v drugem odstavku 92. člena ZKP. Temeljno pravilo je, da mora obdolženec, če je bil spoznan za krivega, povrniti vse stroške kazenskega postopka.
Po določbi 4. odstavka 92. člena ZKP sodišče določene stroške začasno krije vnaprej iz svojih proračunskih sredstev. Tako se stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka istega določila ter potrebni izdatki in nagrada postavljenega zagovornika in postavljenega pooblaščenca oškodovanca ter oškodovanca kot tožilca v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačajo vnaprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa izterjajo od tistih, ki so jih po določbah ZKP dolžni poravnati. Po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP sme sodišče oprostiti obdolženca povrnitve vseh ali dela stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti po določbi prvega odstavka 97. člena ZKP izplačajo iz proračunskih sredstev. V nobenem primeru pa sodišče ne more obdolženca oprostiti povrnitve stroškov, ki jih je imel s tem, da si je sam najel zagovornika, oziroma ne more izreči, da ti stroški obremenjujejo proračun.
V konkretnem primeru je bila obsojencu zagovornica postavljena po uradni dolžnosti. Glede na predstavljeno zakonsko ureditev po presoji pritožbenega sodišča ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi četrtega odstavka 95. člena ZKP obdolžencu dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih. Ker ZKP ne določa roka za obročno plačevanje stroškov kazenskega postopka in tudi ne napotuje na smiselno uporabo 5. odstavka 38. člena KZ, kakor si napačno razlaga obsojenec v pritožbi, mora rok za plačilo stroškov določiti sodišče v sklepu.
ZTuj člen 81, 81/2, 81, 81/2, 81, 81/2. ZOR člen 186, 376, 186, 376. ZDRS člen 40, 40. URS člen 26, 26. ZLPP člen 31, 31/1, 31, 31/1. ZPP člen 7, 212, 285, 7, 212, 285. OZ člen 165, 352, 165, 352.
odškodninska odgovornost države - izbrisani - zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva - predpostavke odškodninske obveznosti - trditveno in dokazno breme - zastaranje
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, povzetem zgoraj, v zvezi z neobstojem t.i. zakonodajne protipravnosti. Dejstvo, ki ga poudarja sodišče, da državni zbor sprejme pravni akt v zakonodajnem postopku, torej v skladu s procesnimi pravili (Poslovnik DZ) in pri tem ta pravila upošteva, ne pomeni, da zato ni podan element protipravnosti. Slednjega namreč ne konstituira izključno postopkovna protipravnost ("bistvena kršitev postopka") temveč predvsem vsebinsko napačna (protiustavna, nezakonita) vsebina sprejete(ih) določb(e). Še posebej v danem primeru odpadejo pomisleki, ki se pojavljajo v literaturi, saj je Ustavno sodišče z zgoraj citirano ustavno odločbo naprej ugotovilo neustavnost ZTuj.
Ob teh ugotovitvah je odločilno dejstvo tudi to, da bi morala toženka ovreči domnevo krivde, torej dokazati, da je ravnala s takšno stopnjo skrbnosti (v danem primeru zanjo velja strožje merilo - skrbnost strokovnjaka) pri sprejemanju zakonske ureditve, ki bi izključila njeno krivdno odgovornost. Tudi v Republiki Sloveniji se uveljavlja stališče o tem, da imajo "nosilni razlogi" v odločbah ustavnega sodišča posebno - pravno zavezujočo moč. Iz citirane obrazložitve ustavne odločbe jasno izhaja, da zakonodajalec ni upošteval povsem jasnih razlogov oz. napotkov ne le iz ustavne odločbe U-I-284/94 temveč tudi iz večih drugih odločb, sprejetih v konkretnih postopkih, sproženih na podlagi ustavnih pritožb.
Drugi odstavek 189. člena ZIZ določa, da se dražba konča deset minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba in to ne glede na to, če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik, saj določba drugega odstavka 189. člena ZIZ ne predpisuje nikakršne izjeme. Smisel navedene določbe je v tem, da se omogoči pridobitev ugodnejše ponudbe.
OZ člen 131. ZPP-D člen 130. ZPP člen 5, 339, 339/2-14.
pravica do kontradiktornega postopka - izjasnitev stranke o dokazu - indici - zaprt krog med seboj povezanih indicev - odškodninska odgovornost
V konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot rečeno, sodbe ni oprlo na citirano sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zato ni šlo za kršitev pravice do kontradiktornega obravnavanja, če tožena stranka ni imela možnosti izjasniti se tudi o vsebini tega dokaza.
ZOR člen 69, 69/3, 99, 210. ZPP člen 163, 163/3. OZ člen 1060.
razlaga pogodbe - neupravičena pridobitev - dogovorjena oblika pogodbe - prava pogodbena volja - podaljšanje roka za predložitev stroškovnika
Posebna oblika za pogodbo v tem primeru ni bila predpisana in je bila pogodba sklenjena, ko je nastalo soglasje o njeni vsebini. Pogodbena listina pomeni le zapis soglasja volj. Pravo voljo obeh izjaviteljev je v takem primeru mogoče ugotoviti le z upoštevanjem vseh okoliščin, tudi tistih izven same pisne pogodbe. Sodišče je v tem primeru, ko sama pisna izjava volje ni v vseh točkah povsem jasna upoštevalo še druge okoliščine.
ZPP člen 212, 318, 318/1-3. ZTLR člen 14, 15, 42, 43. SPZ člen 268.
sklepčnost zahtevka - varstvo solastnine - uporaba solastne stvari - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - posel, ki presega redno upravljanje
Da bi uspel s tako tožbo proti solastniku, mora tožnik trditi (in dokazati), da solastnik uporablja stvar nesorazmerno svojemu delu in da s tako uporabo krši pravice tožnika kot solastnika. Navedb o tem, da drugi toženec z ravnanji, ki so predmet zahtevka, krši pravice tožnika in v čem je ta kršitev, tožnik kljub temu, da je bil na pomanjkljivosti tožbe proti drugemu tožencu opozorjen, ni podal. Njegova tožba je tako v tem delu nesklepčna.
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, saj dovoljenje, da se za sedež družbe določi neka nepremičnina, ne predstavlja posla, ki presega redno upravljanje stvari. Pri dovolitvi, da se za sedež družbe določi neka nepremičnina, namreč ne gre za spremembo namembnosti nepremičnine (za spremembo namembnosti bi šlo lahko kvečjemu v primeru, da bi šlo za opravljanje poslovne dejavnosti v prej stanovanjskem prostoru), nepremičnina se še naprej uporablja za stanovanjske namene. Samo dejstvo, da je sedež družbe registriran na nekem naslovu v ničemer ne vpliva na lastninska razmerja na nepremičnini in na razmerja med solastniki.
ZJU člen 194, 194/1, 195, 195/4, 196. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – višji upravni delavec – plača – napredovanje
Ker določba 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki ureja razporeditev na drugo delovno mesto, pri kateri javni uslužbenec obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce, med katere sodi tožnik, tožnik ni upravičen do razlike v plači do plače, kakršno bi imel ob upoštevanju števila doseženih plačilnih razredov.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje takoj, tako da je tožencu z vročitvijo odpovedi delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo. Po prenehanju delovnega razmerja ni mogel več kršiti pogodbe o zaposlitvi, tako da odškodninski zahtevek tožeče stranke v zvezi s kršitvijo konkurenčne prepovedi (do katere naj bi prišlo po prenehanju delovnega razmerja) ni utemeljen.
ZUDE člen 8, 8. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108, 108/1, 108/4. ZUE člen 13, 13/1, 13/4, 13, 13/1, 13/4.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - popravni sklep - naziv in sedež pravdnih strank - sprememba denarne enote
Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožena stranka vlogo prejela, nanjo pa je tudi odgovorila s pripravljalno vlogo. Sodišče prve stopnje je torej razpolagalo s podatki o nazivu in sedežu obeh pravdnih strank, kljub temu da tožeča stranka tožbe v tej smeri ni popravila. S tem, ko je prvostopno sodišče tožbo vrnilo v popravo, je kršilo določbo 1. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku in tako brez potrebe izdalo popravni sklep.
Zahteva po popravi tožbenega zahtevka v obstoječo denarno enoto ni potrebna, saj se po samem zakonu šteje, da je znesek, ki se vtožuje, od 8. 10. 1991 dalje, naveden v tolarjih, od 24. 11. 2006 dalje pa v eurih.
pogodba o posredovanju – zahtevana skrbnost – plačilo provizije
Ravnanje tožeče stranke ni bilo dovolj profesionalno, saj se je pri posredovanju pri prodaji stanovanja zadovoljila s kopijami kupoprodajne pogodbe in tako toženca spravila v stik z osebo, ki ni bila lastnica stanovanja, ponujenega tožencu v nakup. Zavajanje prodajalke gre zato tožeči stranki v breme, saj bi ob zahtevani skrbnosti do zapleta ne prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0004573
ZPP člen 5, 8, 212, 213, 214, 286, 315, 315/1. URS člen 22. ZOR člen 206, 376, 376/1.
dokazna ocena - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - pravica do izjave - prekluzija - načelo kontradiktornosti - vmesna sodba - splošno znana dejstva - solidarna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve
Toženca, ki sta na naslednjem naroku potem, ko je tudi priča M. omenila navedeni priči, ki naj bi bili prisotni ob prepiru, predlagala nov dokaz – zaslišanje dveh prič, glede okoliščin prepira, sta za tako postopanje zato imela opravičljiv razlog, saj je bila tožeča stranka tista, ki je to relevantno dejtvo zatrjevala šele tekom postopka.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 131, 131/1, 131/2. ZDR člen 184, 184/1, 184, 184/1.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca - subjektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - montaža strešnih žlebov - nastanek škode v zvezi z delom
Brez montaže žlebov za delodajalca se tožnik ne bi vzpenjal do strehe (ali na streho) in tudi luknje v strešni plošči ne bi krpal. Podana je funkcionalna povezanost med tožnikovim mašenjem luknje v strešni plošči in delodajalčevo dejavnostjo. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje razlago, da je bilo tudi to njegovo opravilo v zvezi z delom, ki ga je opravljal za delodajalca - zavarovanca toženke.
ZIZ člen 229, 229/1, 229, 229/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
ponovno motenje posesti - nadomestno dejanje - vzpostavitev prejšnjega stanja - načelo kontradiktornosti - večkratna uporaba istega izvršilnega naslova - vročitev vloge
Če gre za ponovno motenje posesti, bo potrebno vlogo upnika obravnavati ob upoštevanju 229. člena ZIZ. V kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji iz tega člena, izda sodišče nov sklep o izvršbi na podlagi istega izvršilnega naslova, pri čemer je dolžniku potrebno vročiti s sklepom tudi predlog ter ima možnost ugovora.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/3, 235/5, 235, 235/3, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik - voznik tovornega vozila
Določb V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ni mogoče uporabiti, če je storilec storil prekrške, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, četudi mu je bilo ob uporabi omilitvenih določil obakrat izrečenih po 17 kazenskih točk.
Za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ne zadošča zgolj navajanje, da je storilec po poklicu voznik tovornega vozila. Iz navedb mora izhajati, da je vožnja določene kategorije motornih vozil za storilca osnovni poklic, kar pomeni, da je to edino delo, ki ga lahko opravlja v okviru delovnega mesta ali samozaposlitve in se z njim preživlja, poleg tega pa mora za svoje trditve ponuditi tudi ustrezne dokaze.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - zadostna skrbnost
Glede na 1. odst. 116. čl. ZPP je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dovoliti le, če gre za zamudo roka oz. naroka iz upravičenega vzroka, to pa je tisti, ki ga stranka ni zakrivila. Tožena stranka ni bila dovolj skrbna, ker ni preverila, ali je njena pooblaščenka prejela vabilo za glavno obravnavo (ob dejstvu, da je bila tožena stranka že pred tem s strani sodišča pozvana, da poda odgovor na tožbo). Ko pa je moč stranki v zvezi z njenim ravnanjem očitati nezadostno skrbnost, potem tudi razlog, ki ga uveljavlja za vrnitev v prejšnje stanje, ni upravičen.
dokazna ocena - sledovi športnih copat - specialni povratnik - velika tatvina
Iz strokovnega mnenja, ki ga je izdelal Oddelek kriminalistične tehnike Sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi Maribor, izhajajo ugotovitve, da je odtis športnih copat znamke "Excite" po vzorcu enak sledi obuvala, ki so bile zavarovane na kraju vloma. Strokovnega mnenja o identičnosti pa ni mogoče izdelati. Takšno strokovno mnenje, ki ga je izdelala policija, pa ni dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti sodbe, ampak dokaz, ki ga sodišče presoja in ocenjuje kot vsak drug dokaz. Uveljavljanje tega pritožbenega razloga zato nima podlage v zakonu.
Listini le zato, ker vsebuje bremena za dediče, ni mogoče odreči lastnosti oporoke. Oporoka, če naj bo veljavna, mora biti napravljena v eni od zakonsko predpisanih oblik. Če je predpisana oblika kršena, je oporoka zaradi formalnih hib izpodbojna. Kriterij razlikovanja med neobstoječo in obstoječo formalno hibno oporoko je, ali je oporoka podana v eni od predpisanih oblik, in če ni takrat sploh ne gre za oporoko.
ZFPPIPP člen 14, 232, 232/4, 493. ZPPSL člen 97, 97/2.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga – insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – uporaba predpisa
Po splošnem pravilu, določenem v 493. čl. ZFPPIPP se samo v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona tudi po uveljavitvi uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do njegove uveljavitve.
ZPP člen 105.a, 105.a/2, 497, 497/2. ZST člen 4, 4/1, 26, 32.
gospodarski spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – procesna predpostavka – poziv sodišča za plačilo sodne takse
Res je, da ZST v 26. čl. predpisuje, da sodišče stranko, ki ob vložitvi vloge ne plača sodne takse ali ne plača vse takse, s pisno vlogo pozove, naj v določenem roku plača dolžno takso, kar pa še ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženo stranko na obširen in celovit način opozoriti, zakaj znaša njena taksna obveznost za pritožbo v tistem trenutku ravno 76,73 EUR. Pravno relevantno je, da je znašala na dan 1.4.2008 dolžna sodna taksa za pritožbo 76,73 EUR, pri čemer bi morala tožena stranka ta znesek plačati v roku 8 dni, česar pa ni storila, temveč je iz tega naslova plačala zgolj 27,15 EUR.