ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 175, 192, 192/2, 221, 221/1. OZ člen 302, 302/3. SPZ člen 92, 153, 153/3. ZST(1978) člen 13. ZPP člen 168, 168/1, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – vezanost na izvršilni naslov - sklep o izročitvi – izpraznitev in izročitev nepremičnin – izselitev iz stanovanjske hiše - najemno razmerje po ustanovitvi hipoteke
Glede na višino taksne obveznosti, dohodke in premoženje dolžnika je sodišče očitno ocenilo, da s plačilom taks v predmetnem izvršilnem postopku ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja dolžnik in njegov družinski član, zato dolžnika plačila taks ni oprostilo.
Za izpolnitev dolžnikove obveznosti po izvršilnem naslovu ne zadošča, da se dolžnik le izseli iz stanovanjske hiše, ki je bila pravnomočno izročena novemu lastniku, temveč mora stanovanjsko hišo tudi izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, to pa lahko stori le s predajo ključev stanovanjske hiše novemu lastniku.
Upnik ima proti dolžniku izvršilni naslov zgolj za izpraznitev in izročitev družinske stanovanjske hiše, ne pa tudi za izročitev ostalih nepremičnin iz sklepa o izročitvi.
Glede na to, da sklep o izročitvi nepremičnin kupcu predstavlja le izvršilni naslov proti dolžniku kot osebi, ki ji je bil postavljen rok za izselitev iz stanovanjske hiše, ne pa tudi proti drugim osebam, ki stanovanjsko hišo uporabljajo brez pravne podlage, lahko izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše velja le v razmerju do dolžnika, ne pa tudi do drugih oseb, ki bi se nahajale v hiši.
Če je bila najemna pogodba s tretjo osebo sklenjena, preden sta upnika v izvršilnih postopkih, iz katerih izhaja izvršilni naslov, pridobila zastavno pravico na predmetni nepremičnini, upnik v predmetnem izvršilnem postopku kot novi lastnik nepremičnine tretji osebi ne more odpovedati najemne pogodbe pred potekom zakonskih in pogodbenih odpovednih rokov.
V izvršilnem postopku je vrnitev v prejšnje stanje dopustna le, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker je ZIZ v razmerju do ZPP specialen predpis, ureditev tega pravnega instituta v ZPP ne velja za izvršilni postopek, zato je nedopustna vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za javno dražbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK0004573
ZPP člen 5, 8, 212, 213, 214, 286, 315, 315/1. URS člen 22. ZOR člen 206, 376, 376/1.
dokazna ocena - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - pravica do izjave - prekluzija - načelo kontradiktornosti - vmesna sodba - splošno znana dejstva - solidarna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve
Toženca, ki sta na naslednjem naroku potem, ko je tudi priča M. omenila navedeni priči, ki naj bi bili prisotni ob prepiru, predlagala nov dokaz – zaslišanje dveh prič, glede okoliščin prepira, sta za tako postopanje zato imela opravičljiv razlog, saj je bila tožeča stranka tista, ki je to relevantno dejtvo zatrjevala šele tekom postopka.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje takoj, tako da je tožencu z vročitvijo odpovedi delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo. Po prenehanju delovnega razmerja ni mogel več kršiti pogodbe o zaposlitvi, tako da odškodninski zahtevek tožeče stranke v zvezi s kršitvijo konkurenčne prepovedi (do katere naj bi prišlo po prenehanju delovnega razmerja) ni utemeljen.
ZJU člen 194, 194/1, 195, 195/4, 196. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – višji upravni delavec – plača – napredovanje
Ker določba 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki ureja razporeditev na drugo delovno mesto, pri kateri javni uslužbenec obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce, med katere sodi tožnik, tožnik ni upravičen do razlike v plači do plače, kakršno bi imel ob upoštevanju števila doseženih plačilnih razredov.
ZPP člen 212, 318, 318/1-3. ZTLR člen 14, 15, 42, 43. SPZ člen 268.
sklepčnost zahtevka - varstvo solastnine - uporaba solastne stvari - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - posel, ki presega redno upravljanje
Da bi uspel s tako tožbo proti solastniku, mora tožnik trditi (in dokazati), da solastnik uporablja stvar nesorazmerno svojemu delu in da s tako uporabo krši pravice tožnika kot solastnika. Navedb o tem, da drugi toženec z ravnanji, ki so predmet zahtevka, krši pravice tožnika in v čem je ta kršitev, tožnik kljub temu, da je bil na pomanjkljivosti tožbe proti drugemu tožencu opozorjen, ni podal. Njegova tožba je tako v tem delu nesklepčna.
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, saj dovoljenje, da se za sedež družbe določi neka nepremičnina, ne predstavlja posla, ki presega redno upravljanje stvari. Pri dovolitvi, da se za sedež družbe določi neka nepremičnina, namreč ne gre za spremembo namembnosti nepremičnine (za spremembo namembnosti bi šlo lahko kvečjemu v primeru, da bi šlo za opravljanje poslovne dejavnosti v prej stanovanjskem prostoru), nepremičnina se še naprej uporablja za stanovanjske namene. Samo dejstvo, da je sedež družbe registriran na nekem naslovu v ničemer ne vpliva na lastninska razmerja na nepremičnini in na razmerja med solastniki.
OZ člen 131. ZPP-D člen 130. ZPP člen 5, 339, 339/2-14.
pravica do kontradiktornega postopka - izjasnitev stranke o dokazu - indici - zaprt krog med seboj povezanih indicev - odškodninska odgovornost
V konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot rečeno, sodbe ni oprlo na citirano sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zato ni šlo za kršitev pravice do kontradiktornega obravnavanja, če tožena stranka ni imela možnosti izjasniti se tudi o vsebini tega dokaza.
ZIZ člen 229, 229/1, 229, 229/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
ponovno motenje posesti - nadomestno dejanje - vzpostavitev prejšnjega stanja - načelo kontradiktornosti - večkratna uporaba istega izvršilnega naslova - vročitev vloge
Če gre za ponovno motenje posesti, bo potrebno vlogo upnika obravnavati ob upoštevanju 229. člena ZIZ. V kolikor so izpolnjeni zakonski pogoji iz tega člena, izda sodišče nov sklep o izvršbi na podlagi istega izvršilnega naslova, pri čemer je dolžniku potrebno vročiti s sklepom tudi predlog ter ima možnost ugovora.
ZOR člen 69, 69/3, 99, 210. ZPP člen 163, 163/3. OZ člen 1060.
razlaga pogodbe - neupravičena pridobitev - dogovorjena oblika pogodbe - prava pogodbena volja - podaljšanje roka za predložitev stroškovnika
Posebna oblika za pogodbo v tem primeru ni bila predpisana in je bila pogodba sklenjena, ko je nastalo soglasje o njeni vsebini. Pogodbena listina pomeni le zapis soglasja volj. Pravo voljo obeh izjaviteljev je v takem primeru mogoče ugotoviti le z upoštevanjem vseh okoliščin, tudi tistih izven same pisne pogodbe. Sodišče je v tem primeru, ko sama pisna izjava volje ni v vseh točkah povsem jasna upoštevalo še druge okoliščine.
ZUDE člen 8, 8. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108, 108/1, 108/4. ZUE člen 13, 13/1, 13/4, 13, 13/1, 13/4.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - popravni sklep - naziv in sedež pravdnih strank - sprememba denarne enote
Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožena stranka vlogo prejela, nanjo pa je tudi odgovorila s pripravljalno vlogo. Sodišče prve stopnje je torej razpolagalo s podatki o nazivu in sedežu obeh pravdnih strank, kljub temu da tožeča stranka tožbe v tej smeri ni popravila. S tem, ko je prvostopno sodišče tožbo vrnilo v popravo, je kršilo določbo 1. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku in tako brez potrebe izdalo popravni sklep.
Zahteva po popravi tožbenega zahtevka v obstoječo denarno enoto ni potrebna, saj se po samem zakonu šteje, da je znesek, ki se vtožuje, od 8. 10. 1991 dalje, naveden v tolarjih, od 24. 11. 2006 dalje pa v eurih.
pogodba o posredovanju – zahtevana skrbnost – plačilo provizije
Ravnanje tožeče stranke ni bilo dovolj profesionalno, saj se je pri posredovanju pri prodaji stanovanja zadovoljila s kopijami kupoprodajne pogodbe in tako toženca spravila v stik z osebo, ki ni bila lastnica stanovanja, ponujenega tožencu v nakup. Zavajanje prodajalke gre zato tožeči stranki v breme, saj bi ob zahtevani skrbnosti do zapleta ne prišlo.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 131, 131/1, 131/2. ZDR člen 184, 184/1, 184, 184/1.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca - subjektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - montaža strešnih žlebov - nastanek škode v zvezi z delom
Brez montaže žlebov za delodajalca se tožnik ne bi vzpenjal do strehe (ali na streho) in tudi luknje v strešni plošči ne bi krpal. Podana je funkcionalna povezanost med tožnikovim mašenjem luknje v strešni plošči in delodajalčevo dejavnostjo. Pravilna uporaba materialnega prava narekuje razlago, da je bilo tudi to njegovo opravilo v zvezi z delom, ki ga je opravljal za delodajalca - zavarovanca toženke.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - zadostna skrbnost
Glede na 1. odst. 116. čl. ZPP je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dovoliti le, če gre za zamudo roka oz. naroka iz upravičenega vzroka, to pa je tisti, ki ga stranka ni zakrivila. Tožena stranka ni bila dovolj skrbna, ker ni preverila, ali je njena pooblaščenka prejela vabilo za glavno obravnavo (ob dejstvu, da je bila tožena stranka že pred tem s strani sodišča pozvana, da poda odgovor na tožbo). Ko pa je moč stranki v zvezi z njenim ravnanjem očitati nezadostno skrbnost, potem tudi razlog, ki ga uveljavlja za vrnitev v prejšnje stanje, ni upravičen.
dokazna ocena - sledovi športnih copat - specialni povratnik - velika tatvina
Iz strokovnega mnenja, ki ga je izdelal Oddelek kriminalistične tehnike Sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi Maribor, izhajajo ugotovitve, da je odtis športnih copat znamke "Excite" po vzorcu enak sledi obuvala, ki so bile zavarovane na kraju vloma. Strokovnega mnenja o identičnosti pa ni mogoče izdelati. Takšno strokovno mnenje, ki ga je izdelala policija, pa ni dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti sodbe, ampak dokaz, ki ga sodišče presoja in ocenjuje kot vsak drug dokaz. Uveljavljanje tega pritožbenega razloga zato nima podlage v zakonu.
Listini le zato, ker vsebuje bremena za dediče, ni mogoče odreči lastnosti oporoke. Oporoka, če naj bo veljavna, mora biti napravljena v eni od zakonsko predpisanih oblik. Če je predpisana oblika kršena, je oporoka zaradi formalnih hib izpodbojna. Kriterij razlikovanja med neobstoječo in obstoječo formalno hibno oporoko je, ali je oporoka podana v eni od predpisanih oblik, in če ni takrat sploh ne gre za oporoko.
ZPP člen 105.a, 105.a/2, 497, 497/2. ZST člen 4, 4/1, 26, 32.
gospodarski spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – procesna predpostavka – poziv sodišča za plačilo sodne takse
Res je, da ZST v 26. čl. predpisuje, da sodišče stranko, ki ob vložitvi vloge ne plača sodne takse ali ne plača vse takse, s pisno vlogo pozove, naj v določenem roku plača dolžno takso, kar pa še ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženo stranko na obširen in celovit način opozoriti, zakaj znaša njena taksna obveznost za pritožbo v tistem trenutku ravno 76,73 EUR. Pravno relevantno je, da je znašala na dan 1.4.2008 dolžna sodna taksa za pritožbo 76,73 EUR, pri čemer bi morala tožena stranka ta znesek plačati v roku 8 dni, česar pa ni storila, temveč je iz tega naslova plačala zgolj 27,15 EUR.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/3, 235/5, 235, 235/3, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik - voznik tovornega vozila
Določb V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ni mogoče uporabiti, če je storilec storil prekrške, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, četudi mu je bilo ob uporabi omilitvenih določil obakrat izrečenih po 17 kazenskih točk.
Za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ne zadošča zgolj navajanje, da je storilec po poklicu voznik tovornega vozila. Iz navedb mora izhajati, da je vožnja določene kategorije motornih vozil za storilca osnovni poklic, kar pomeni, da je to edino delo, ki ga lahko opravlja v okviru delovnega mesta ali samozaposlitve in se z njim preživlja, poleg tega pa mora za svoje trditve ponuditi tudi ustrezne dokaze.
ZFPPIPP člen 14, 232, 232/4, 493. ZPPSL člen 97, 97/2.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga – insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – uporaba predpisa
Po splošnem pravilu, določenem v 493. čl. ZFPPIPP se samo v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona tudi po uveljavitvi uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do njegove uveljavitve.