Ker je tožnik opravljal delo preko polnega delovnega časa, je upravičen do plačila dodatka za nadurno delo ne glede na to, da mu delo ni bilo pisno odrejeno.
Tožbenega zahtevka za priznanje obstoja delovnega razmerja ni mogoče uveljavljati neposredno pred sodiščem. Enako velja za tožbeni zahtevek za plačilo prispevkov in davkov, ki se nanaša na isto obdobje, saj je v neposredni zvezi s tožbenim zahtevkom za priznanje obstoja delovnega razmerja. Ker tožnik pred vložitvijo tožbe ni naslovil ustrezne zahteve na toženo stranko, je potrebno njegovo tožbo v celoti zavreči.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – transformacija
Zgolj zato, ker v nobeni pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo sklenili pravdni stranki, ni pisno naveden razlog, ki bi utemeljeval zaposlovanje za določen čas, pogodbi o zaposlitvi nista nezakoniti. Nezakoniti sta, ker razlog za prvo pogodbo o zaposlitvi (fluktacija delavcev) ne predstavlja zakonsko določenega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in ker tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za ostale pogodbe o zaposlitvi (nadomeščanje odsotnega delavca). Iz tega razloga se šteje, da je tožnik pri njej zaposlen za nedoločen čas.
pogodba o zaposlitvi – predpogodba – obstoj delovnega razmerja
Na podlagi predpogodbe, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi, tožnik ne more uspešno uveljavljati obstoja delovnega razmerja (ki še ni nastalo), ampak lahko zahteva le sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 42, 76. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 3, 6, 103.a.
dodatek k plači – sindikalni zaupnik – sindikalna svoboda
Ker kolektivna pogodba ne zavezuje sindikata, da se organizira glede na organizacijsko strukturo delodajalca (organizacija sindikata je njegova avtonomna pravica), imajo sindikalni zaupniki pravico do dodatka k plači, četudi je sindikat organiziran po drugačnem principu in četudi pogodba o pogojih za delo sindikata med sindikatom in vodstvom zavoda ni podpisana. Edina omejitev glede pravice do dodatka k plači je v tem, da gre le sindikalnim zaupnikom, ki zastopajo več kot 20 zaposlenih.
ZPP člen 133, 133. OZ člen 101, 101/1, 481, 481/1, 101, 101/1, 481, 481/1.
kupna pogodba - stvarne napake - garancija - zamenjava stvari - generična stvar - individualno določena stvar
Tožbeni zahtevek iz naslova garancije ni neutemeljen zato, ker ima kupljeni avtomobil, katerega zamenjavo uveljavlja prva tožeča stranka, značilnosti individualno določene stvari. Bistvo garancije, ki jo mora izdati prodajalec kakšnega stroja, motorja, kakšnega aparata ali drugih podobnih stvari za brezhibno delovanje stvari v določenem času, se kaže ravno v možnosti zahtevka na izročitev druge stvari, ki brezhibno deluje, če do popravila kupljene stvari v primernem roku ni prišlo (prim. 1. odst. 481. čl. OZ). Ob razlagi, za katero se zavzema pritožnik, bi to možnost odvzeli kupcu vedno, ko bi bil na primer kupljeni motor individualiziran na način, ki mu v stvarnem pravu daje pomen individualno določene stvari. Na ta način bi bilo bistveno okrnjeno varstvo kupca z obveznostjo prodajalca, da garantira kupcu za brezhibno delovanje stvari v določenem časovnem obdobju tudi tako, da zamenja na primer kupljeni motor, če napake ni mogel v primernem roku odpraviti.
Obveznost prodajalca (in proizvajalca), da zamenja stvar z napako s stvarjo, ki brezhibno deluje, tako pomeni, da mora prodajalec (proizvajalec) kupcu nadomestiti na primer individualno določeni motor z motorjem, ki v bistvenih značilnostih ustreza tipu kupljenega motorja.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 58, 178, 178/2. ZOdv člen 1, 1/2, 22, 2/1. ZUstS člen 48. ZST člen 3.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost
Tožnik, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino in opravlja odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa, ima, ob upoštevanju enakega obravnavanja zavarovancev in po načelu enakosti pred zakonom, pravico do delne pokojnine, kljub temu da zakon pravice do delne pokojnine za samozaposlene po poteku roka za odpravo neustavnosti, ki ga je ob ugotoviti neskladja 1. odstavka 58. člena in 2. odstavka 178. člena ZPIZ-1 z ustavo določilo ustavno sodišče, ni uredil.
Ob dejstvu, da sta si tožnikova izpoved in ugotovitev izvedenca, glede obsega nematerialne škode iz naslova telesnih bolečin, nasprotni in da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe zapisalo, da verjame obema, obeh izvedenih dokazov ni dokazno ocenilo in sploh ni sprejelo dejanskega zaključka o intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, ki jih je trpel tožnik, zaradi česar ni mogoče preizkusiti materialno pravne pravilnosti določene odškodnine, to pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Uredba Sveta ES št. 44/2001 (BU) člen 33, 33/1, 38.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - Bruseljska uredba - neposredna uporaba - postopek potrjevanja izvršljivosti tuje sodne odločbe
Pritožbeno sodišče opozarja (glede na to, da gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova), da BU pojma izvršitve tuje sodne odločbe izrecno ne ureja, pač pa ureja (členi od 38 do 52) postopek potrjevanja (razglasitve) izvršljivosti tuje sodne odločbe. O tem potrjevanju pa ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v postopku izvršbe, ampak je nujno predhodno izpeljati poseben (sicer zelo poenostavljen) postopek priznanja izvršljivosti.
Zakonski zahtevi glede izrednih pravnih sredstev ustreza tisto pooblastilo, ki je novo (časovno mora izvirati iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva), poleg tega pa mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Logična predpostavka pasivnosti enega družbenika je seveda aktivnost najmanj enega drugega družbenika. Ker v enoosebnih družbah z omejeno odgovornostjo drugih družbenikov ni, je že po naravi izključeno, da bi jim bilo mogoče priznati status pasivnega družbenika.
ZOR člen 70, 70/1, 79, 79/1, 80, 80/2, 104/1, 105, 109, 123, 125, 214, 70, 70/1, 79, 79/1, 80, 80/2, 104/1, 105, 109, 123, 125, 214. ZGD člen 416, 416/3. ZGD-1 člen 481, 481/3, 481, 481/3.
ničnost - vrnitveni zahtevek - obličnost - ara - ugovor ogroženosti - sankcije v zvezi z aro - prenos poslovnega deleža - pogodba o prenosu poslovnega deleža - materialno procesno vodstvo
V sodni praksi se je že uveljavilo stališče, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža nična (brez pravnega učinka), če je kršena zahteva po obličnosti tovrstne pogodbe (1. odstavek 70. člena ZOR v zvezi s 3. odstavkom 416. člena ZGD-E; sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 42/2006 z dne 19. 12. 2006). Če je pogodba o glavni obveznosti nična, pa sankcije v zvezi z aro iz 80. člena ZOR ne morejo biti utemeljene, ker je narava dogovora o ari akcesorna (1. odstavek 79. člena ZOR).
Trditve tožeče stranke, da je "do zamika vplačil na strani tožeče stranke prišlo izključno iz razloga nezaupanja, ki se je pojavilo, ker mu tožena stranka ni dostavila nikakršnih dokazil o lastništvu" ter "v upanju, da se bo to glede na obljube vendarle zgodilo, ko pa kljub plačani ari od tožene stranke ni dobil nobene reakcije v smislu predložitve dokazil, mu je postalo jasno, da tožena stranka verjetno sploh ni zemljiškoknjižni lastnik," dopuščajo možnost kvalifikacije, da je tožeča stranka uveljavila ugovor ogroženosti in zato morda upravičeno zadržala svojo izpolnitev (prim. 123. člen ZOR).
Tožnica (Odvetniška zbornica Slovenije) zahteva plačilo denarne kazni in povprečnine, ki je bila tožencu naložena s pravnomočno odločbo disciplinske komisije I. stopnje. V skladu z določbo 71. člena ZOdv in 91. člena Statuta odvetniške zbornice Slovenije je takšna odločba izvršljiva. Presoja izvršljive odločbe tožnice oz. njene disciplinske komisije ne terja, pa tudi ne dopušča še posebne ocene sodišča v pravdnem postopku, ali je tožbeni zahtevek iz mandatne tožbe utemeljen, temveč izvršitev, upoštevaje določbe ZOdv in statuta tožeče stranke.
Toženec je neupravičeno zadržal plačilo zapadlih obveznosti iz najemnine, ker je to storil na podlagi dejstva, da je toženca opozarjal pisno na dolžnost izpolnitve njegovih obveznosti pri vzdrževanju stanovanja, ni pa o pomanjkljivostih stanovanja obvestil ustrezne inšpekcije, ki bi morebiti izdala odločbo tožniku in bi ob morebitni tožnikovi neizvršitvi inšpekcijske odločbe ta popravila izvedel toženec sam na svoje stroške. Le v tem primeru bi upravičeno zadržal znesek teh stroškov oz. ga pobotal s tožnikovo terjatvijo iz naslova najemnine.
nasprotna izvršba - načelo dispozitivnosti - odprava, sprememba ali razveljavitev izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa ni prekoračilo zahtevka dolžnika, saj načela dispozitivnosti z delno ugoditvijo zahtevku ni mogoče prekršiti.
začasna odredba - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - odtujevanje nepremičnin - zmanjšanje premoženja - smiselna uporaba ZPP - narok za obravnavanje ugovora proti sklepu o začasni odredbi
Ker je ugovor dolžnika pravno sredstvo, vezano na predpostavko pravočasne vložitve, je bil pritožnik z vročitvijo ugovora dne 10. 01. 2008 seznanjen z argumenti obrambe proti sklepu o začasni odredbi. Narok za obravnavanje ugovora proti sklepu o začasni odredbi tako niti nima enakega pomena kot glavna obravnava v pravdnem postopku, na kateri stranke smejo navajati nova dejstva in dokaze. Smiselna uporaba 280. člena ZPP že zato po prepričanju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne pride v poštev.
Uveljavitev vtoževane terjatve zaradi spornega odtujevanja nepremičnin ne bo onemogočena, ker gre le navidez za zmanjševanje premoženja. Premoženje tretje tožene stranke je v enaki meri že zmanjšano z zapadlimi terjatvami kreditodajalke, ker so zavarovane s hipotekami na spornem premoženju. Prodane nepremičnine sicer res ne bodo več tvorile sredstev tretje tožene stranke, vendar premoženje, gledano kot celota, s prodajo v prid in zaradi poplačila zapadlih terjatev, katerih plačilo je zavarovano prav s prodanimi nepremičninami, ne bo dodatno zmanjšano.
Navedba pravne kvalifikacije ni obvezna sestavina tožbe, če pa je ta navedena, sodišče nanjo ni vezano. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na dejansko trditveno podlago, ki jo pravdni stranki v pravdi ponudita. Izpovedi prič ponujajo le dokaz in ne navedb trditev pravdnih strank, zato ne morejo nadomestiti trditvenega bremena stranke v pravdi.
ZLS člen 21, 24, 21, 24. ZIZ člen 149, 149/1, 149/2, 149, 149/1, 149/2. ZVO-1 člen 112, 113, 149, 112, 113, 149. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29.
predmet izvršbe - denarna sredstva občine - omejitev izvršbe - samoupravna lokalna skupnost - naloge občine - okoljske dajatve
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo narave okoljske dajatve, za katero je dolžnik predlagal omejitev izvršbe, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Avtomobil, ki je bil predmet izvršbe na premičnine, je bil ob vložitvi tožbe že prodan na javni dražbi. To pomeni, da je kupec pridobil stvar prosto vseh bremen in postal lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Ob gornji dejanski ugotovitvi, da je bil avtomobil prodan na javni dražbi, pridemo ob pravilni uporabi materialnega prava do zaključka, da tožeča stranka ni lastnica predmeta izvršbe (ni bila lastnica že ob vložitvi tožbe) in je njen zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe potrebno zavrniti.
Prvotožena stranka se je poplačala kot upnica v izvršilnem postopku na podlagi sklepa sodišča. Ob takem dejanskem stanju je materialnopravno napačen zaključek sodišča, da za poplačilo ni bilo pravne podlage, oziroma je ta odpadla.