redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni dokazala, da je pri izbiri delavca, katerega delo je postalo nepotrebno, uporabila kriterije iz kolektivne pogodbe, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravična odškodnina
Znesek 5.007,21 EUR je pravična denarna odškodnina za ugotovljen obseg nematerialne škode zaradi pretrpljenih in bodočih telesnih bolečin ter pretrpljenih neugodnosti v času zdravljenja tudi glede na dejstvo, da je bila tožnica v času prestajanja neugodnosti stara 11 let in je sedemdnevno bolečinsko zdravljenje težko prenašala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi - reintegracija
Tožena stranka, ki je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v roku trideset dni od prejema pravnomočne sodbe, s katero ji je bilo naloženo, da tožnico pozove nazaj na delo, je ravnala zakonito, saj ni mogoče šteti, da se je že prej seznanila z nastankom poslovnega razloga.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja – javni uslužbenec
S tem, ko je tožnik po prometni nesreči, v kateri je bil udeležen, zapustil kraj nesreče, ne da bi oškodovanki posredoval svoje podatke, je ravnal v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi. S svojim ravnanjem tudi kršil ugled oziroma je moralno škodil ugledu državnega organa, pri čemer ni bistveno, da v času nesreče ni bil na delu, saj je bil je v službeni uniformi in v službenem vozilu, vračal se je s službenega dogodka. Zaradi opisanega ravnanja mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Ker je bila tožnica na dan nastanka invalidnosti prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ne more pridobiti pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti (pravice iz invalidskega zavarovanja bi lahko pridobila le v primeru nastanka I. ali II. kategorije invalidnosti).
nadomestilo plače – odsotnost z dela zaradi bolezni – osnova za izračun
Tožena stranka ni pravilno obračunala nadomestila plače za čas zadržanosti z dela, ker je kot osnovo upoštevala plačo delovnega mesta, na katerega naj bi tožnika ustno razporedila. Upoštevati bi morala povprečno mesečno plačo v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala zadržanost od dela, torej plačo delovnega mesta, na katerega je bil tožnik v tem letu razporejen in za katero je prejemal plačo.
postopek v sporih majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti
Materialno procesno vodstvo je v postopkih v sporih majhne vrednosti izključeno, saj bi bilo glede na določbo 453. člena ZPP (po kateri se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja po izteku rokov iz 452. člena ZPP v zvezi s 451. členom ZPP, ne upoštevajo) zmeraj neuspešno oziroma brezpredmetno.
Določba 81. člena ZDen se nanaša na oporočna razpolaganja denacionalizacijskega upravičenca, ne pa na oporočna razpolaganja njegovih dedičev.
Pri presoji, koliko veljajo oporočna razpolaganja dediča denacionalizacijskega upravičenca glede naknadno pridobljenega premoženja, je treba oporoko analizirati upoštevaje določbo 84. člena ZD, pa tudi upoštevaje posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC0002100
ZZZDR člen 57, 57/1, 57, 57/1. ZNP člen 17, 17/1, 118, 130, 17, 17/1, 118, 130.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju
Predmet nepravdnega postopka za delitev skupnega premoženja je le odločanje o delitvi predmetov, ki sodijo v skupno premoženje, ne pa tudi določitev deležev na skupnem premoženju.
Ko je sodišče ugotovilo, da je predlagatelj predlagal določitev deležev na skupnem premoženju in ne delitve, bi moralo ustaviti nepravdni postopek in skleniti, da se bo postopek po pravnomočnosti sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
zaseg vozila zaradi carinskega postopka - hramba zaseženega vozila - škoda na vozilu - skrbnost dobrega gospodarja
Skrbnost dobrega gospodarja je pravni standard, ki ga mora vsebinsko napolniti sodišče. Merilo je v tem primeru objektivne narave. Shranjevalec mora ravnati tako, kot bi v enakih okoliščinah ravnala oseba povprečnih lastnosti. Če se upošteva, da se je vozilo hranilo na Primorskem, je hramba na nepokritem parkirišču običajna, saj takšno hrambo na tem območju dopuščajo klimatske razmere.
predlog oškodovanca za pregon - umik predloga za pregon
Za izjavo o umiku predloga za pregon iz 57. člena ZKP, po jezikovni razlagi besedila tega člena, oškodovančeva neposredna navzočnost pri predaji izjave sodišču ni nujna.
zavarovalnina - dopolnitev izvedeniškega mnenja - dokaz z novim izvedencem
Dopolnitev izvedeniškega mnenja po oceni pritožbenega sodišča kaže na užaljenost izvedenca, ker je tožena stranka izrazila pomisleke o izvedeniškem mnenju in predlagala dopolnitev. Vendar ima stranka pravico sodelovati v dokaznem postopku z izvedencem in se izjaviti o rezultatu takega dokaza.
vrnitev v prejšnje stanje – neudeležba na naroku – prepozen predlog
Vzrok, zaradi katerega se pooblaščenec tožeče stranke ni udeležil naroka za glavno obravnavo, je prenehal že z dnem glavne obravnave, zato je s tem dnem tožeča stranka prišla v zamudo. Ker je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje tako začel teči že od glavne obravnave dalje in ker je bil predlog vložen po izteku teka roka, je prepozen in se zavrže.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, Kolektivna pogodba za cestni potniški promet člen 29.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita, ker tožena stranka pred svojo odločitvijo, da bo odpoved podala, tožnice ni primerjala z delavci na primerljivih delovnih mestih. Pri izbiri presežnega delavca bi morala uporabiti kriterije, določene v KP dejavnosti oziroma bi morala v sodnem postopku dokazati, da glede na tožničino stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe ni bilo drugih primerljivih delavcev.
ZVJS člen 3, 12, 19, 3, 12, 19. ZOR člen 154, 158, 192, 201, 154, 158, 192, 201. ZPP člen 14, 14.
smučarska nezgoda - izključena odgovornost upravljalca smučišča - odškodninska odgovornost smučarja - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnje osebe
Toženec je smučal nepazljivo in z neprilagojeno hitrostjo ter zato nevarno za druge smučarje, saj je od zadaj (levo) trčil v pokojnega, ki je vozil počasneje in s tem kršil določbe 21. čl. ZVJS. Tožencu ni uspelo dokazati, da bi škoda nastala brez njegove krivde, niti da bi bil pokojni K. tudi sam kriv, da je do nezgode prišlo.
ZOR člen 260, 260. ZNP člen 37, 159, 159/2, 37, 159, 159/2. ZPP člen 338, 338/1-2, 338/1-3, 365, 365-3, 338, 338/1-2, 338/1-3, 365, 365-3. OZ člen 212, 212/1, 237, 212, 212/1, 237. SPZ člen 192, 192/1, 196, 196/2, 197, 192, 192/1, 196, 196/2, 197.
vrednostni papir - orderski vrednostni papir - indosament - zemljiško pismo - postopek amortizacije
Zemljiško pismo je orderski vrednostni papir (drugi odstavek člena 196 SPZ), ki se prenaša z indosamentom. SPZ amortizacije zemljiškega pisma ne ureja. Ta ureditev niti ni bila potrebna, saj amortizacijo izgubljenih vrednostnih papirjev urejajo določbe 237. člena OZ (prej člen 260 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Postopek amortizacije pa načeloma ureja Zakon o nepravdnem postopku - ZNP, saj drugi odstavek 159. člena ZNP določa, da se določbe ZNP v postopku amortizacije uporabljajo tedaj, če v posebnem predpisu postopek ni drugače urejen.
oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - objava letnih poročil
Podatki z letnih poročil družb so sodiščem dostopni v informatizirani obliki. Sodišča so dolžna po uradni dolžnosti pridobiti podatke o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca pri drugem državnem organu in do katerih imajo zagotovljen brezplačni elektronski dostop.
URS člen 125, 155, 125, 155. ZZT člen 14, 14. ZS člen 3, 3/1, 3, 3/1. ZZK-1 člen 243, 244, 243, 244.
izbrisna tožba - rok za vložitev po zzk-1
Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), v času veljavnosti katerega je bila vložena predmetna izbrisna tožba, je začel veljati 16.9.2003 in roka za vložitev izbrisne tožbe ne določa več, so pa rok za vložitev izbrisne tožbe določala pred uveljavitvijo ZZK-1 veljavna pravila zemljiškoknjižnega prava. ZZK-1 ni predvidel, kako se v prehodnem obdobju rešuje vprašanje uporabe prejšnjih pravil, ki so rok za vložitev izbrisne tožbe (različno) določala, ter novih pravil, ki tega roka ne določajo več, in torej tudi ni predpisal retroaktivne veljavnosti nove zakonodajne ureditve, ki se nanaša na pravočasnost vložitve izbrisne tožbe. Ob takšni zakonodajni ureditvi ZZK-1 je zato potrebno vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe presojati po predpisih, ki so veljala v času vpisa izpodbijane vknjižbe
ugotovitev vrednosti nepremičnine - bistvena sprememba tržne vrednosti - pritožbene novote
Zgolj dejstvo, da iz predložene cenitve izhaja tržna vrednost nepremičnine, ne zadošča za ugotovitev, da je sprememba vrednosti v zahtevanem obdobju verjetno izkazana (4.odst. 178.čl. ZIZ).