ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-1. ZPIZ-1 člen 159, 159/1. ZDR člen 47, 47/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/4.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela – refundacija – delna invalidska pokojnina
Ker zavarovanec oziroma delavec tožeče stranke, kljub dokončni odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanju pravice do delne invalidske pokojnine, ni pričel delati s skrajšanim delovnim časom, temveč je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom, in ker je imenovani zdravnik toženca odločil, da je bil zavarovanec oziroma delavec v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, ima zavarovanec oziroma delavec tožeče stranke pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela za poln delovni čas, ki mu ga je tožeča stranka tudi izplačala, zato je toženec tožeči stranki dolžan refundirati izplačano nadomestilo, saj ni podan nobeden izmed izključitvenih razlogov iz 229. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožena stranka upravičena do stroškov, ki jih je imela z dvema pritožbama. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen, če gre za separatne stroške).
V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, pogosto še vedno tridelen (ugotovitveni del, vzpostavitev prejšnjega stanja, prepoved nadaljnjega motenja), čeprav je ugotovitveni zahtevek nepotreben oz. celo nedovoljen, saj zanj v 34. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni podlage, ampak, glede na to, ali gre za odvzem posesti ali za njeno motenje, le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oz. prepovedni zahtevek, torej zahtevke dajatvene narave. Pred odločitvijo o teh je seveda potrebno ugotoviti, ali je prišlo do motenja ali odvzema posesti, te dejanske ugotovitve pa ne spadajo v izrek sodne odločbe, ampak v njene razloge oz. obrazložitev.
Če sodišče vlogo prejme po pošti in plačilo takse tedaj ni izkazano, sodišče terja plačilo takse ter ob tem zaračuna tudi opominsko takso. Slednje velja tudi za tožbo, saj zakon ne določa izjeme v primeru, ko gre za vložitev tožbe in ko je izkazano plačilo takse za tožbo procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavanje.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - soteskanje kot nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - pojasnilna dolžnost - privolitev oškodovanca
Tožnik se je sam odločil za skok v tolmun iz iste višine, iz katere je skočil vodnik. Zadošča, da je vodnik pojasnil, da je voda v tolmunu dovolj globoka, s kakšne višine se bo posamezen udeleženec odločil za skok v tolmun, pa je bilo prepuščeno vsakemu posameznemu, ki bi se za višino skoka moral odločiti glede na svoje zmožnosti. Soteskanje ali kanjoning je nevarnejši šport od veliko drugih rekreacijskih športov. Športna dejavnost, ki je dostopna vsakemu, ki se zanjo odloči glede na svoje sposobnosti, ne more biti nevarna dejavnost sama po sebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0007546
SZ člen 24, 24/4, 24/5, 24/6.
pogodba o upravljanju – obratovalni stroški – odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov neprofitnega stanovanja – neprava retroakrivnost
SZ-1 v 24. členu določa subsidirano odgovornost lastnika za stanovanja, ki so oddana v tržni ali službeni najem, ne pa tudi za neprofitna stanovanja. Po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario) je zato potrebno 5. odst. 24. člena SZ-1 razumeti tako, da je lastnik neprofitnega stanovanja plačila obratovalnih stroškov razbremenjen.
Sporni poseg pravne norme, konkretno določbe 5. odst. 24. člena SZ-1 v trajajoče pravno razmerje na način, da pravna norma na konkreten dejanski stan učinkuje od njene uveljavitve dalje, predstavlja t.i. nepravo retroaktivnost. Ta pa je skladno ustaljeni sodni praksi nedopustna le, v kolikor zakonodajalec pravni položaj subjekta poslabša brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.
ZDen člen 31, 31. ZLNDL člen 2, 2. ZPP člen 205, 205.
smrt stranke med postopkom - vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi
Dediči pok. J.S. bi sicer lahko že v pravdnem postopku zahtevek prilagodili tako, da bi sodišče že v tem postopku odločilo tudi o dedovanju sporne nepremičnine in ne bi bilo potrebno po končanem pravdnem postopku glede tega premoženja izpeljati še zapuščinskega postopka, kot ga bo potrebno ob zaključku tega spora. Če pa v pravdni postopek niso vstopili poimensko in prilagodili zahtevka tako, da bi se izognili še enemu postopku, to ni v škodo toženi stranki.
zastaranje pregona - čas storitve kaznivega dejanja - v dvomu v korist obdolženca
Po spremembi obtožnice v ponovljenem postopku se je obdolžencu očitalo kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ, ki bi ga naj obdolženec storil v času od 14.02. do 30.12.1999. V primeru, ko čas storitve kaznivega dejanja ni konkretiziran, je po načelu "v dvomu v korist obdolženca" šteti, da je bilo kaznivo dejanje storjeno z začetkom v izreku navedenega obdobja, torej v obravnavanem primeru že 14.02.1999. To pa je pred 23.4.1999, ko je po tedaj veljavnih določbah o zastaranju kazenskega pregona (šesti odstavek 112. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 111. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije) kazenski pregon za storitev kaznivega dejanja tatvine, ki se je po spremembi obtožbe očitala obdolžencu, absolutno zastaral.
Obdolžencu se je v navedenem časovnem obdobju očitala tatvina pnevmatik in goriva pri čemer pa posamezna ravnanja obdolženca v izreku izpodbijane sodbe časovno niso bila konkretizirana. Čeprav je prvostopno sodišče v obrazložitvi svoje sodbe sicer določneje kot v izreku navedlo kdaj bi naj prišlo do tatvine goriva, pa je kljub temu, da izrek in obrazložitev sodbe sicer predstavljata celoto, vendar ko glede na opis kaznivega dejanja v izreku obdolžencu očitanega ravnanja ni mogoče deliti na več delov, bilo potrebno v korist obdolženca odločiti, kot izhaja iz izreka te sodbe.
ZNP člen 97, 97. ZNRŠZ člen 10, 10/2, 10, 10/2. ZPP člen 21, 21/1, 21, 21/1.
odmera odškodnine - omejitev lastninske pravice - naravni rezervat - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru lahko tožeča stranka doseže plačilo odškodnine, ki ji spričo omejitev lastninske pravice nedvomno pripada, le na podlagi (ZNRŠZ), saj za uveljavljanje odškodninskega zahtevka v pravdnem postopku nima pravne podlage.
Glede na to, da določba 2. odstavka 10. člena ZNRŠZ glede postopka za določitev odškodnine napotuje na zakon, ki ureja razlastitev, natančneje na določbo 106. člena ZUreP-1, ta pa za primer, ko razlastitveni upravičenec in razlaščenec ne skleneta sporazuma o odškodnini, kar je primer tudi v obravnavani zadevi, določa odmero odškodnine v nepravdnem postopku, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi zahteva iz 97. člena ZNP izpolnjena. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo, da je za odmero odškodnine pristojno Okrajno sodišče v nepravdnem postopku.
Zato, da je mogoče dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin upoštevati kot ugovor v smeri zanikanja obstoja poslovnega razmerja z upnikom, mora takšno zanikanje biti jasno in nedvoumno podano v smeri, da dolžnik ni bil v poslovnem razmerju z upnikom, iz katerega izvira konkretna verodostojna listina.
OZ člen 352, 352/1, 357, 357/6, 963, 963/1, 352, 352/1, 357, 357/6, 963, 963/1.
zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - zastaralni rok pri zavarovalnih pogodbah
Zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, začne teči takrat, ko začne teči proti tem zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v nekem roku.
spor majhne vrednosti - pouk v vabilu na glavno obravnavo - sodba na podlagi odpovedi
Tožeča stranka je bila pravilno vabljena, saj je bila v vabilu opozorjena na pravne posledica izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo. Tožeči stranki tudi ni moglo ostati neznano, da je bila z vabilom na narok za glavno obravnavo dne 21. 02. 2008 vabljena na prvi narok. Prvič, v tej zadevi še ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, zato tožeča stranka ni mogla biti v dvomih, ali se vabilo nanaša na prvi, drugi ali morda kakšen kasnejši narok za glavno obravnavo. Drugič, kot navaja tožeča stranka v pritožbi, je dne 22. 01. 2008 hkrati z vabilom v postopku v sporih majhne vrednosti prejela tudi vabilo na poravnalni narok. Z vabilom na ta narok pa se v skladu z določbo 3. odstavka 305.c člena ZPP stranko izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, sodišče takoj začelo glavno obravnavo, to pa pomeni, da bo opravljen prvi narok za glavno obravnavo.
trditveno breme - dokazno breme - trditveno in dokazno breme - povezanost trditev z dokazno ponudbo - izpisek odprtih postavk
Pritožnica meni, da bi ji sodišče moralo prisoditi vsaj 88% vtoževane terjatve. Takemu stališču pritožbeno sodišče ne more slediti. Tožeča stranka je namreč vtoževala terjatve po izpisku odprtih postavk, in sicer po sledečih stroških: služba vzdrževanja, čiščenje garaž, tekoče vzdrževanje, zavarovalne premije - požarna odgovornost, investicijsko vzdrževanje, storitve na področju upravljanja, čiščenje funkcionalnega zemljišča, čiščenje s prispevki, hišnik s prispevki, skupna elektrika, varovanje, toplotna energija - ogrevanje vode, odvoz smeti, toplotna energija - ogrevanje prostorov, hlajenje - električna energija. Vsaka od navedenih postavk temelji na različni dejanski podlagi, zato gre pri vsaki od teh postavk za samostojen tožbeni zahtevek, ki bi ga morala vsakega posebej tožeča stranka dokazati, še prej pa za vsakega posebej ponuditi podatke o tem, kako jih je obračunala.
Tožeča stranka bi morala navesti, kolikšni so bili dejanski računi dobaviteljev oziroma izvajalcev storitev za posamezno postavko zaračunanega stroška, kolikšno bruto ali neto površino tožene stranke (odvisno od tega, ali je po ključu delitve upoštevala bruto ali neto površino), je tožeča stranka glede na celotno bruto ali neto površino upoštevala pri izračunu deleža tožene stranke za posamezni strošek. Le tako bi bilo s predloženimi dokazi mogoče preizkusiti pravilnost izračuna posamezne postavke stroška, odpadajočega na toženo stranko. Manjkajočih trditev namreč ni mogoče dopolniti s predložitvijo dokazov.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZVCP-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja – javni uslužbenec
S tem, ko je tožnik po prometni nesreči, v kateri je bil udeležen, zapustil kraj nesreče, ne da bi oškodovanki posredoval svoje podatke, je ravnal v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi. S svojim ravnanjem tudi kršil ugled oziroma je moralno škodil ugledu državnega organa, pri čemer ni bistveno, da v času nesreče ni bil na delu, saj je bil je v službeni uniformi in v službenem vozilu, vračal se je s službenega dogodka. Zaradi opisanega ravnanja mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Iz zapisnika o zagovoru tožnika ne izhaja nobeno takšno dejstvo, ki bi omogočalo zaključek, da je tožena stranka šele na zagovoru izvedela za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca. Za kršitev in za storilca je izvedela že, ko je tožniku poslala obvestilo o uvedbi postopka odpovedi in vabilo na zagovor. Ker odpovedi ni podala v nadaljnjih petnajstih dneh, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni dokazala, da je pri izbiri delavca, katerega delo je postalo nepotrebno, uporabila kriterije iz kolektivne pogodbe, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
nadomestilo plače – odsotnost z dela zaradi bolezni – osnova za izračun
Tožena stranka ni pravilno obračunala nadomestila plače za čas zadržanosti z dela, ker je kot osnovo upoštevala plačo delovnega mesta, na katerega naj bi tožnika ustno razporedila. Upoštevati bi morala povprečno mesečno plačo v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala zadržanost od dela, torej plačo delovnega mesta, na katerega je bil tožnik v tem letu razporejen in za katero je prejemal plačo.