predkupna pravica na stanovanju - kršitev zakonite predkupne pravice - pravne posledice kršitve - rok za uveljavljanje predkupne pravice
Odločitev je zmotno oprlo na določbo 178. čl. SZ-1, po katerem se spornega razmerja ne more presojati. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zaradi razveljavitve prodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice in sklenitve pogodbe s tožnikom pod istimi pogoji, ker je zaključilo, da je bila vložena po izteku enoletnega objektivnega roka, ki ga določa 4. odst. 178. čl. SZ-1. Tožnik je zakoniti predkupni upravičenec po določbi 124. čl. SPZ. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev zmotno presojalo po določbah 178. čl. SZ-1. Omenjena določba je uvrščena v prehodne in končne določbe SZ-1 v poglavje VIII.2. Posebne pravice najemnika – prejšnjega imetnika stanovanjske pravice. V obravnavanem primeru ne gre za kršitev predkupne pravice najemnika - prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ampak za kršitev predkupne pravice, ki jo tožniku kot etažnemu lastniku daje določba 124. čl. SPZ, in se razlikuje od predkupne pravice, ki jo je v korist najemnika - prejšnjega imetnika stanovanjske pravice določil SZ-1. Pravne posledice kršitve predkupne pravice iz konkretnega razmerja določa 512. čl. OZ.
Z izvršilnim naslovom je bilo pravnomočno odločeno le o glavnici, ne pa tudi o zamudnih obrestih, ki so bile določene zgolj opisno. Njihovo višino mora zato ugotoviti izvršilno sodišče, upoštevaje vsa v času odločanja veljavna pravila, tudi odločbe Ustavnega sodišča.
Ustanovitelj zavoda (tožeča stranka) ni upravičen do izplačila vplačanega ustanovitvenega deleža zaradi izstopa iz zavoda (tožena stranka), ker takšno izplačilo v pogodbi o ustanovitvi zavoda ni določeno.
Zakon o zavodih v 8. čl. določa, da se medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda uredijo v aktu o ustanovitvi, zato o pravni praznini na tem področju ni moč govoriti in analogna uporaba določb ZGD oz. OZ ne pride v poštev.
S tožbo je treba izrecno zahtevati odpoved najemne pogodbe in ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, da je prenehalo stanovanjsko razmerje. Z učinkovanjem odpovedi pogodbe prenehajo obstoječe obveznosti obeh strank.
ugovor zoper obtožnico - zahteva za izločitev dokazov - odločanje o zahtevi - pritožba - dovoljenost - zavrženje pritožbe
Ko je predlog za izločitev dokaza podan skupaj z ugovorom zoper obtožnico, pritožba zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev dokaza zavrnjen, ni dovoljena.
poočitev - vpis poočitve - sprememba imena lastnika
117. čl. ZZK-1 določa, da če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi - imetniku pravice v zemljiški knjigi - poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra. Takšnemu predlogu mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev. Teleološka razlaga omenjene določbe pokaže, da je namen instituta poočitve dovoliti vpis spremembe imena lastnika parcele v primerih jasnega, nedvoumnega oziroma nespornega pravnega nasledstva. Na slednje kaže tudi gramatikalna razlaga določbe, ki v ednini govori o spremembi v sodnem registru in priloženi listini, ki to izkazuje. V skladu s sistematsko razlago pritožbeno sodišče še opozarja, da je zemljiškoknjižni postopek nepravdni postopek, t.j. postopek, v katerem med udeleženci ni spora.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane gospodarske družbe – verodostojna listina – prehod obveznosti
Ko predlog za izvršbo zoper dolžnika – gospodarsko družbo - temelji na verodostojni listini, pa sklep o izvršbi, s katerim sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev, še ni postal pravnomočen, pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZIZ ni izpolnjen. Izvršba se je v konkretnem primeru že začela opravljati, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje, ki je glede dela obrestnega zahtevka v 1. točki izreka sklep o izvršbi razveljavilo in izvršilni predlog zavrnilo, hkrati tudi ustaviti izvršbo v tem obsegu in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja, s čimer bi v celoti končalo postopek v obsegu, v katerem je bilo ugovoru dolžnika ugodeno.
Tožeča stranka je tekom postopka zatrjevala, da je toženec neupravičeno posekal les. S tem je zatrjevala protipravno ravnanje, torej enega od elementov odškodninske odgovornosti. Da je šlo za neupravičen poseg v premoženje izhaja tudi iz določbe 88. čl. ZDen. Zatrjevala pa je tudi škodo, ki jo je utrpela. Če je že sodišče prve stopnje štelo, da ni podana pravna podlaga neupravičene obogatitve (210. čl. ZOR), pa bi moralo presojati zahtevek na drugi pravni podlagi,ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke, saj sodišče prve stopnje na pravno podlago, ki jo navaja tožeča stranka ni vezano, vezano je le na trditveno podlago stranke, ta pa je podana.
Za tožečo stranko, zaposleno v javnem zavodu, ki izvaja kulturno dejavnost, se po določbi 45. čl. ZUJIK glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanimi pravicami in obveznostmi uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. Zaradi tega bi morala zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi vložiti pritožbo na pristojni organ delodajalca (svet zavoda). Ker tega ni storila, ampak je uveljavljala neposredno sodno varstvo, je tožba zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk nedopustna.
omejitev dedovanja - premoženje osebe - uživanje pomoči
Glede na določilo 128. čl. ZD je tožeča stranka utemeljeno od dedinje zahtevala denarno vrednost pomoči, ki jo je nudila pokojni. Okoliščino, do katere višine se omeji dedovanje po 128. čl. ZD, mora dokazati tožnica.
Za tožečo stranko, zaposleno v javnem zavodu, ki izvaja kulturno dejavnost, se po določbi 45. čl. ZUJIK glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanimi pravicami in obveznostmi uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. Zaradi tega bi morala zoper zavrnjeno zahtevo za transformacijo delovnega razmerja vložiti pritožbo na pristojni organ delodajalca (svet zavoda). Ker tega ni storila, ampak je uveljavljala neposredno sodno varstvo, je tožba zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk nedopustna.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - nenadomestno dejanje - nadomestno dejanje - vsebina odločbe o osebnih stikih
V obravnavanem primeru sploh ni mogoče govoriti o nenadomestnem dejanju v smislu določil 226. člena ZIZ. Citirani člen govori v prvem odstavku o dejanju, ki ga more storiti le dolžnik (ker tega ne more namesto njega storiti nihče drug) in v nadaljevanju o denarni kazni za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. V obravnavanem primeru bi bilo potrebno izvršilni postopek voditi po 225. členu ZIZ, saj bi nedvomno lahko oba otroka v času, ko sta bila še mladoletna, na obisk v Maribor (v času, ko je upnik tam še bil), pripeljal tudi kdo drug. Nenadomestna dejanja v smislu 226. člena ZIZ namreč predstavljajo le tista dejanja, ki jih lahko opravi izključno dolžnik in je zato ta zakonska določila uporabiti le v primeru, ko namesto dolžnika nihče drug ne more izpolniti zaveze.
Regulacijsko začasno odredbo je mogoče izdati le ob izpolnjevanju strožjih pogojev iz 272 čl. ZIZ, skladno stališču Ustavnega sodišča RS, zaradi preprečitve grozečega nasilja ali nenadomestljive škode.
predhodne odredbe - pogoji za predhodne odredbe - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi menice - preizkus materialnopravnih pogojev - akcept menice - menica na vpogled
V danem primeru je bil predlog za dovolitev izvršbe (na podlagi verodostojne listine) vložen v elektronski obliki, kar pomeni, da izvršilno sodišče ni preizkušalo, ali je verodostojna listina, ki je podlaga predlogu za izvršbo, res menica oziroma, ali iz nje izhaja menična zaveza dolžnika. Ker dejstvo izdaje sklepa o izvršbi na podlagi menice (ob dejstvu vloženega ugovora zoper izdani sklep) vzpostavlja domnevo obstoja nevarnosti v smislu 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, preizkus materialnopravnih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi menice pa je (kadar je predlog za izvršbo vložen v elektronski obliki) omejen na preizkus vsebine predloga, navedeno po oceni pritožbenega sodišča daje sodišču pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja, ali listina, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, je menica oziroma, ali iz nje izhaja menična zaveza dolžnika.
ZPP člen 261, 339, 339/2, 339/2-8, 261, 339, 339/2, 339/2-8.
zaslišanje strank - vabilo na glavno obravnavo - osebna vročitev - neizvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prepoved vnaprejšnje dokazne ocene - neobstoj dokazni pravil - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do kontradiktornega postopka - dokaz z zaslišanjem priče - izostanek priče z naroka - izostanek stranke z naroka
Sodišče mora pri odločanju o izvedbi predlaganih dokazov upoštevati prepoved vnaprejšnje dokazne ocene, torej nedopustnost argumentacije, da so že izvedeni dokazi o nasprotnem tako prepričljivi, da jih novi dokaz ne bi mogel ovreči.
V skladu z določbo 261. člena ZPP se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno strankam oz. osebi, ki naj se zasliši za stranko, torej zakonitemu zastopniku oz. direktorju. V njem se mora navesti, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla.
ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5, 481/6, 481, 481/4, 481/5, 481/6.
prenos poslovnega deleža - predkupno upravičenje družbenikov - prodaja deleža
Če sta se dva družbenika odločila, da preostalim družbenikom ponudita v odkup poslovne deleže in so preostali družbeniki izrazili pripravljenost za odkup poslovnega deleža, družbenika, ki prodajata poslovna deleža, nimata polnega razpolagalnega upravičenja glede tega, komu od zainteresiranih družbenikov bosta deleža prodala, saj sta vezana na določbo 6. odst. 481. člena ZGD-1. Vendar pa bi tožeče stranke, ki se sklicujejo na kršitev omejitve razpolaganja z deleži v smislu 6. odst. 481. člena ZGD-1, lahko uspele le s tožbenim zahtevkom, s katerim bi uveljavljale sklenitev pogodbe, na podlagi katere bi postali imetniki prodanih deležev vsi zainteresirani kupci, torej vključno tudi s tretjo toženo stranko, kateri naj bi prvo in drugotožena stranka v nasprotju z navedeno določbo prodali svoja deleža.
Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo imajo predkupno upravičenje pri nakupu poslovnega deleža samo v razmerju pred drugimi osebami, ki niso družbeniki, če z družbeno pogodbo ni določeno drugače. To pomeni, da preostali družbeniki ne morejo uveljavljati predkupnega upravičenja v primeru, da eden od družbenikov proda svoj delež drugemu družbeniku v družbi.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 131, 131/1, 179, 179/1. ZDR člen 184, 184.
nepremoženjska škoda - okrnitev pravice osebnosti - šikaniranje v okviru delovnega razmerja - mobbing
Šikaniranje (mobbing) v okviru delovnega razmerja pomeni namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti, zapostavljenosti, namerno nezakonito (pokvarjeno) premeščanje na nižje delovno mesto oziroma v pravnem pogledu protizakonito in nedopustno izvrševanje pravic z namenom povzročiti delavcu škodo. O šikani je mogoče govoriti le, če se dokaže (dokazno breme je na strani tožeče stranke), da je delodajalec vodil postopek v zvezi z delavčevimi pravicami in obveznosti z namenom, da bi prizadel njegove pravice in koristi.
Vsebina opomina je v skladu z določbo III. odst. 103. čl. Stanovanjskega zakona, saj vsebuje kršitev, način odprave odpovednega razloga in paricijski 15 dnevni rok za odpravo.
ZIZ člen 45, 45/3, 45, 45/3. ZZK-1 člen 86, 90, 90/1, 90/1-2, 86, 90, 90/1, 90/1-2.
zaznamba izvršbe
Nepravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja ovire za zaznambo izvršbe, ker po določbi tretjega odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče tak sklep o izvršbi pošlje v zaznambo izvršbe zemljiškoknjižnemu sodišču takoj po izdaji sklepa o izvršbi.