Dejanski zaključek sodišča prve stopnje o tem, da so bila vsa dogovorjena dejanja pri ureditvi služnostne trase izvedena po navodilih in v navzočnosti tožnika, ima oporo v izvedenih dokazih, zato je pravilen tudi materialni pravni zaključek, da nista toženca kakorkoli protipravno ali škodno delovala in zato ni njune odškodninske odgovornosti in nista dolžna opraviti zahtevanih del.
ZPN člen 7, 11, 7, 11. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 37, 37.
pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker so bila zemljišča v državni lasti, na stavbah pa je bilo mogoče pridobiti lastninsko pravico, tudi ni več veljalo temeljno načelo stvarnega prava superficies solo cedit (načelo povezanosti zemljišča in objekta), po katerem so nepremičnine zgolj zemljišča, vse, kar je na, nad ali pod nepremičnino, pa je sestavina nepremičnine. Po povojnih predpisih sta bila zemljišče in stavba vsak zase nepremičnina in se je v zemljiški knjigi za stavbo odprl poseben zemljiškoknjižni vložek. V Zakonu o prometu z zemljišči in stavbami je bilo uzakonjeno pravilo, da je zemljišče sledilo usodi stavbe. Na podlagi te določbe je pravilen sklep, da je, če je pravna prednica tožeče stranke, ki je bila občina, na prvo toženko prenesla pravico uporabe na zidanem kiosku, nanjo prešla tudi pravica uporabe na zemljišču pod njim.
Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo po tedaj veljavnih predpisih ni bil konstitutivne narave, zaradi česar izostanek takega vpisa še ne pomeni, da upravičena stranka ne bi mogla postati lastnica spornega zemljišča na podlagi določb ZLNDL. Res pa je, da je zato, ker je v zemljiški knjigi pravica uporabe na nepremičnini (sedaj že lastninska pravica) vknjižena na tožečo občino, peti toženec tisti, ki mora dokazati, da je ob uveljavitvi ZLNDL na nepremičnini imel pravico uporabe.
Ker tožnik ni dokazal, da bi do poškodbe prišlo pri delu (iz predloženih izvidov izhaja, da si je levo zapestje poškodoval izven dela, o nezgodi ni bila izpolnjena prijava poškodbe pri delu, vzrok bolniškega staleža je bila poškodba izven dela), je njegov tožbeni zahtevek, da se mu kot vzrok invalidnosti namesto bolezni prizna poškodba pri delu, neutemeljen.
ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3. ZPP člen 358, 358. OZ člen 83, 83.
motenje posesti - motenje posesti pravice - posest služnosti - posestno varstvo služnosti- posest na delu nepremičnine - tožbeni predlog - tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - načelo dispozitivnosti
Vprašanje je torej, ali je po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu. Odgovor v pravni teoriji je pritrdilen. SPZ za priznavanje položaja posesti namreč ne zahteva izvrševanja oblasti na celotni stvari, ampak zadošča že delna oblast nad stvarjo. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda nepomemben, saj posestno varstvo varuje način izvrševanja dejanske oblasti neodvisno od pravnega temelja. Zato pri posestnem varstvu vsebine služnosti zatrjevanje služnosti niti ni potrebno. Zadošča že, da se dokaže delna oblast nad stvarjo in v tem obsegu je treba priznati tudi posestno varstvo.
Navajanje pravne podlage ni obvezna sestavina tožbe in sodišče na takšno opredelitev ni vezano. Vendar pa je obvezna sestavina tožbe tožbeni zahtevek, na katerega je sodišče vezano v skladu z načelom dispozitivnosti. Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo utemeljenost zahtevka, njegovi vsebini dobesedno sledilo v izreku sodbe. Pri dajatveni tožbi (ki v širšem smislu zajema tožbe, s katerimi se zahteva dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev) je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek – ki bo (če bo utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova. V konkretnem primeru ne drži le, da se naziv tožbe napačno glasi »zaradi motenja posesti pravice do služnostne poti«, kot to navaja pritožnik, temveč se tudi tožbeni predlog glasi na ugotovitev in prepoved nadaljnjega motenja posesti pravice do vožnje. Četudi bi se ob presoji pritožbenih navedb izkazalo, da se trditvena podlaga, potrebna za posestno varstvo na delu tuje nepremičnine, lahko izlušči iz tožbenih navedb tožeče stranke, ali če bi po opravljenim materialnem procesnem vodstvu takšno trditveno podlago tožnik podal, sodišče ne more podeliti pravnega varstva tožbenemu zahtevku, ki je glede na veljavno materialno pravo nesklepčen.
Zakonsko besedilo drugega odstavka 255. člena Obligacijskega zakonika - OZ jasno kaže, da mora biti podana neplačevitost kot objektivno stanje, ko lahko do izpodbijanja pravnih dejanj pride samo, če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika. Dokazno breme objektivne neplačevitosti je na upniku. Poleg neuspešne izvršbe na dolžnikovo premoženje so lahko znak dolžnikove neplačevitosti tudi druge okoliščine (primeroma navedene v komentarju OZ pri določbi 255. člena), katerih pa tožeča stranka, ki izvršbe zoper dolžnika ni vložila, niti ni zatrjevala; njena trditev, da dolžnik po pozivu dolga ni prostovoljno poravnal, pa ne zadošča standardu neplačevitosti dolžnika, saj, če slednji noče izpolniti svoje obveznosti in mora zato upnik vložiti tožbo in sodno zahtevati izpolnitev, pogoj za izpodbijanje pravnih dejanj še ni podan. Ta pogoj je namreč izpolnjen samo v primeru, ko dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika.
Do sklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožnico je prišlo izključno zaradi izvršitve pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugodeno reintegracijskemu zahtevku. S tem, ko je bila pravnomočna sodba kasneje v revizijskem postopku spremenjena(tako da je bil reintegracijski zahtevek zavrnjen), je odpadel temelj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, posledično je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da je tožnici delovno razmerje prenehalo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - plača
Ker je tožena stranka spremenila le splošni akt, s katerim je urejala plače zaposlenih (in jih znižala za 10 %), ni mogoče govoriti o utemeljenem poslovnem razlogu (saj potrebe po delu tožnice niso prenehale) in je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
prepoved spodbujanja neenakosti in nestrpnosti - kaznivo dejanje zbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti
:
Določba 63. člena Ustave RS ureja predvsem specifični vidik svobode izražanja in vsebuje izrecno prepoved le določenih vsebin izražanja - namreč spodbujanja k neenakopravnosti, razpihovanja sovraštva in nestrpnosti ter spodbujanja k nasilju in vojni. Prepovedi iz 63. člena Ustave pravzaprav varujejo ustavno vrednoto enakosti, človekovega dostojanstva in demokratične ter pravne države. Stališče sodišča prve stopnje, da sta objekt varstva pri kaznivem dejanju po 300. členu KZ le italijanska in madžarska narodna skupnost v Sloveniji, katerima Ustava RS zagotavlja posebne pravice (5. in 64. člen Ustave RS), ni pravilno. In tudi ni pravilno stališče, zavzeto v izpodbijani sodbi, da romska skupnost uživa posebno varstvo šele s sprejetjem Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Romska skupnost kot posebna etnična skupnost uživa posebno varstvo že na podlagi 65. člena Ustave RS in do sprejetja posebnega zakona o romski skupnosti se je to posebno varstvo uveljavljalo preko številne področne zakonodaje. Res romska skupnost v Republiki Sloveniji nima položaja narodne manjšine, vendar pa kot etnična skupnost ali manjšina, ki ima posebne etnične značilnosti (lastni jezik, kulturo in druge etnične posebnosti), na podlagi Ustave uživa poleg splošnih pravic, ki gredo vsakomur, še posebne pravice.
ZNP člen 37, 37. ZIKS člen 145, 145a, 145, 145a. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50, 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50. OZ člen 364, 364. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu - vračanje v naravi - plačilo odškodnine - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pritožbena novota
Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme iz 19. člena ZDen, ki določa primere, ko nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - vročitev odgovora na ugovor - načelo kontradiktornosti - enako varstvo pravic
S tem, ko dolžnik na upnikove navedbe in novo predložene dokaze ni imel možnosti odgovoriti oziroma se o njih izjaviti, je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti.
Ugotovitev, da se je toženka zavezala vrniti posojilo v sedmih letih ne pomeni, da so posamezni obroki posojila samostojne terjatve (anuitete), za katere bi veljal triletni zastaralni rok (tako se je opredelilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbah II Ips 185/2001 z dne 8.11.2001 in II Ips 377/2002 z dne 15.1.2003). Obroki posojila ne pomenijo posameznih delov neke celote, temveč je pri njih na več delov razdeljena sama obveznost, zato tudi niso občasne terjatve temveč navadna obročna odplačila, za katera drugi odstavek 347. člena OZ posebej določa, da glede njih ne velja triletni zastaralni rok.
Stanje zožene zavesti ni sopomenka za močno razdraženost iz prvega odstavka 128. člena KZ in ne njen nujni pogoj. Močna razdraženost je afektno stanje z intenziteto, ki je lahko nižja od intenzitete tega stanja pri zoženi zavesti.
Napad, ki po drugem odstavku 11. člena KZ izključuje protipravnost kaznivega dejanja in napad kot povzročitelj močne razdraženosti iz 128. člena KZ se razlikujeta po tem, da se v primeru prvega storilec nanj s kaznivim dejanjem neposredno – istočasno odziva, pri drugem pa te neposrednosti (več) ni.
zamudna sodba – nesklepčna tožba – delež zakoncev na skupnem premoženju
Materialnopravna narava tožbe na ugotovitev deleža na skupnem premoženju je taka, da onemogoča, da bi se ločeno obravnaval zahtevek glede ugotovitve deleža enega od deleža drugega zakonca (59. in 60. čl. ZZZDR). Odločitev o deležu tožnika ima neposreden vpliv na odločitev o deležu toženke. Če je torej delež tožnika 70 % (ugoditev zahtevku tožeče stranke), bi nujno sledil le sklep, da je toženkin delež hkrati 30%. Tak zahtevek pa ni postavljen, gre za nesklepčno tožbo.
pravica do informacije in vpogleda - nekdanji družbenik - aktivna legitimacija
Glede na funkcijo in namen je imetnik pravice do informacij in vpogleda pri družbi z omejeno odgovornostjo lahko le fizična ali pravna oseba, ki ima status družbenika take družbe in samo dokler ima tak status.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka
Za nadaljevanje postopka v obravnavanem primeru ne zadošča zgolj okoliščina, da je bil pritožnik družbenik izbrisane družbe – tožene stranke in njen pravni naslednik, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, in sicer mora tožeča stranka podati predlog za nadaljevanje postopka.
Tožnikovo delo je bilo ovrednoteno z določenim številom točk v pogodbi o zaposlitvi in sklepih o razporeditvi, Ker tako določeni plači ni nikoli ni ugovarjal oziroma ker pogodbe o zaposlitvi in sklepov o razporeditvi ni izpodbijal, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo višje plače neutemeljen. V tem primeru namreč ne gre za čisto denarno terjatev, za katero bi bilo dopustno neposredno sodno varstvo pred sodiščem.
Za tožečo stranko, zaposleno v javnem zavodu, ki izvaja kulturno dejavnost, se po določbi 45. čl. ZUJIK glede odločanja o delovnih razmerjih in z njimi povezanih pravicah in obveznostih uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. Zaradi tega bi morala zoper zavrnjeno zahtevo za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas vložiti pritožbo na pristojni organ delodajalca (svet zavoda). Ker tega ni storila, ampak je uveljavljala neposredno sodno varstvo, je tožba zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk nedopustna.
Tožnik na podlagi čl. 190 OZ utemeljeno zahteva od tožene stranke vračilo zneska, ki ga je tožnik plačal na podlagi regresnega zahtevka, ker je uspel dokazati, da za škodo ni odgovoren in njegova alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastalo nezgodo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ člen 34, 34/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/3. ZDR člen 119, 119/1. ZTPDR člen 76, 76/1, 76/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/1, 235, 235/1, 244, 246.
bolniški stalež – trajna nezmožnost za delo
Ker je tožnica kot invalid I. kategorije invalidnosti trajno nezmožna za delo, kljub temu da nima pravice do invalidske pokojnine, pri njej ni mogoče ugotavljati začasne nezmožnosti za delo.